Tik pred poldnevom so v Stockholmu razglasili prejemnike letošnje Nobelove nagrado za kemijo, ki jo letos prejmeta Francozinja Emmanuelle Charpentier in Američanka Jennifer Doudna za razvoj metode genskega editiranja crispr-cas9. Strokovna javnost je razglasitev pospremila z odobravanjem, češ, da je bila najprestižnejša nagrada v znanosti za to odmevno odkritje le še vprašanje časa. Čeprav je metoda, pod katero se podpisujeta obe znanstvenici, stara šele nekaj let, kaže pomemben potencial za zdravljenje dednih bolezni.

Nobelovo nagrado za kemijo prejmeta Francozinja Emmanuelle Charpentier in Američanka Jennifer Doudna

Tik pred poldnevom so v Stockholmu razglasili prejemnike letošnje Nobelove nagrado za kemijo, ki jo letos prejmeta Francozinja Emmanuelle Charpentier in Američanka Jennifer Doudna za razvoj metode genskega editiranja crispr-cas9. Strokovna javnost je razglasitev pospremila z odobravanjem, češ, da je bila najprestižnejša nagrada v znanosti za to odmevno odkritje le še vprašanje časa. Čeprav je metoda, pod katero se podpisujeta obe znanstvenici, stara šele nekaj let, kaže pomemben potencial za zdravljenje dednih bolezni.

Vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu dr. Roman Jerala: "Imamo možnosti, da popravljamo genske mutacije, na tak način bi lahko, recimo, odpravili napako, ki povzroča cistično fibrozo, a po drugi strani tehnologija vzbuja tudi vprašanje, kaj je dovoljeno in ali lahko to pripelje do izboljševanja ljudi. Za zdaj se metoda že uporablja v kliničnih raziskavah, množična uporaba še ni odobrena. Uporablja se za spreminjanje celic, ki se ne dedujejo v naslednje generacije."

Maja Ratej