V Sloveniji so v zadnjih letih zrasla številna nakupovalna središča. Pogosto je slišati očitke, da je trgovin – sploh v Ljubljani – preveč-, ter opozorila, da bi morali ljudje svoj prosti čas preživljati drugače, bolj zdravo, recimo v naravi, ne pa z nakupovanjem oziroma druženjem v trgovskih središčih. Nekateri pravijo, da nas v nakupovanje sili potrošniška družba, v kateri nenehno nekaj kupujemo, čeprav tega sploh ne potrebujemo, posamezniki so celo odvisni od nakupovanja. Po drugi pa strani pa širjenje trgovin pomeni vlaganja in s tem tudi nova delovna mesta. Kaj so torej prednosti in slabosti trgovskih središč? Živa Trček.
Širjenje trgovskih površin prinaša vlaganja, nova delovna mesta in pestro izbiro, a preveč nakupovanja lahko vodi tudi v začaran krog, celo v odvisnost
V Sloveniji so v zadnjih letih zrasla številna nakupovalna središča. Pogosto je slišati očitke, da je trgovin – sploh v Ljubljani – preveč-, ter opozorila, da bi morali ljudje svoj prosti čas preživljati drugače, bolj zdravo, recimo v naravi, ne pa z nakupovanjem oziroma druženjem v trgovskih središčih. Kakšne so torej njihove prednosti in slabosti?
Odpiranje novih trgovin oziroma širjenje nakupovalnih središč pomeni vlaganja in nova delovna mesta, pravi gospodarski minister Zdravko Počivalšek:
»Tu ne gre samo za nove trgovske površine, ampak gre za nove poslovne priložnosti tudi za ostale dele slovenskega gospodarstva, še posebej za dobavitelje.»
Gradnja oziroma širitev objektov seveda pomeni tudi priložnost za gradbeništvo in druge izvajalce del, za kupce več trgovin pomeni več izbire. Kaj pa slabosti nakupovanja in preživljanja časa v nakupovalnih središčih, ki vse bolj postajajo tudi prostor za druženje? Ljudje pogosto kupujejo preveč oziroma se zadržujejo v trgovskih središčih zato, da bi zapolnili neko notranjo praznino, opozarja zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman:
»To, kar ljudi sili v to, da gredo preko tistega, kar v resnici potrebujejo, je občutek, da v njihovem življenju nekaj manjka.«
Z nakupovanjem torej ljudje pogosto blažijo notranje stiske, nakupovanje pa lahko vodi celo v zasvojenost. Vsak posameznik mora torej najti ravnotežje med nakupovanjem oziroma časom, ki ga porabi v trgovinah, ter časom, ki ga mora za ohranjanje zdravja preživeti na prostem, v naravi, v gibanju.
