Urbano gobarjenje izbranih užitnih gob
Urbanih gobarjev v Sloveniji ni veliko, lahko jih preštejemo na prste ene roke. Ampak saj Slovenci smo gobarski narod, mar ne? Smo, pravita Bojana Rudović Žvanut in Rok Zalar.
"Smo gobarski narod, ampak smo "hosta narod". Imamo radi svoje kotičke, se jezimo, če kdo drug najde ta kotiček. Pomembno je, da se razširi zavedanje, da lahko gobe gojimo tudi doma. Morda potem ne bi več prihajalo do tega, da t.i. gozdni plenilci iz gozda odvažajo kamione jurčkov."
Bojana in Rok v ljubljanski Rožni dolini upravljata Gobnjak. V njem gojita užitne in širši množici malo manj poznane oziroma bolj eksotične gobe: šitake, ostrigarje in resaste bradovce. Slednji so tudi v visoki kulinariki precej zaželena roba.
Na mesec pridelata okoli 50 kilogramov različnih gob, njun cilj pa je med drugim tudi širjenje zavedanja o večplastni koristnosti gob. Znanje predajata na različnih delavnicah, pa tudi prek predpripravljenih gojitvenih kompletov za domače urbano gobarjanje.
"To sva začela početi med karanteno, ko so ljudje doma imeli čas opazovati celoten proces rasti. Vreče so v bistvu substrat. Tam, kjer želimo, da goba izraste, naredimo luknjo in ker micelij išče zrak, se bo tam naredila goba."
Temperatura zraka v prostoru, kjer gojimo gobe, mora biti od 10 do 20 stopinj Celzija, vlažnost zraka pa okoli 85 odstotna. A to je le nek okvir, saj vsaka goba zahteva svoje pogoje. Če se lotimo urbanega gobarjenja je smiselno začeti z gobami, ki niso tako zahtevne - za začetnike so primerni npr. ostrigarji.
