Aktualna tema

Kupi embalaže na odpadu končno preteklost?

Spodbuditi bo treba tudi rabo kvalitetnejših materialov

ODPADNA EMBALAZA
foto: Bobo

Proizvajalci odpadne embalaže bodo po novem zanjo tudi finančno in organizacijsko odgovorni. Gre za rešitev, ki naj bi preprečila, da bi kupi odpadkov še naprej ostajali na komunalah, kar se dogaja že več let zapored.

Država bo za interventne odvoze odpadne embalaže letos namenila okoli 15 milijonov evrov. Za to pooblaščene družbe vsega namreč nočejo odpeljati, saj jim je tudi sodišče pritrdilo, da lahko odvažajo le toliko, kolikor dobijo plačano po pogodbah. Država to rešuje že s spremembo embalažne uredbe, ki predvideva, da bodo embalažnino odslej plačevali vsi, ki pri nas proizvajajo ali uvažajo embalirane izdelke. Doslej je ta obveznost namreč veljala le za tiste, ki so dali na trg več kot 15 ton embalaže.

Sprememba zakona o varstvu okolja pa predvideva, da bodo proizvajalci za to embalažo tudi finančno in organizacijsko odgovorni. Država tako prenaša pritisk na same proizvajalce. Minister za okolje Andrej Vizjak je tako prepričan, da težav z nakopičenimi odpadki prihodnje leto ne bo več, kar pomeni tudi, da jih bo lažje reciklirati:

"To pa pomeni, da bo ta embalaža tudi v boljšem stanju za nadaljnjo obdelavo, kajti če je skladiščena predolgo, je ni mogoče uporabiti ne za reciklažo ne za toplotno obdelavo."

Spremembe pozdravljajo tudi na zbornici komunalnega gospodarstva, njen direktor Sebastijan Zupanc meni, da bo pritisk na proizvajalce učinkovit. V primeru, da pooblaščene družbe ne bodo poravnale svojih obveznosti, ne bo težko ugotoviti, čigava embalaža je ostala:

"To se da enostavno ugotoviti, embalaža je brandirana, ve se, kdo je proizvajalec nekega izdelka. Inšpekcijske službe ne bodo imele težav priti do proizvajalca, katerega embalaža je ostala na dvoriščih komunalnih podjetij."

Sicer pa je tudi tokratna rešitev še zmeraj začasna oziroma jo bo treba nadgraditi z vključitvijo evropskih predpisov. Pri tem bo bistvenega pomena, da embalažnina postane ne le dajatev za ravnanje z odpadki, ampak instrument spodbude za rabo bolj kvalitetnih materialov. Njena višina bi morala biti tako odvisna od reciklabilnosti materiala, ki ga nekdo da na trg. Na to opozarjajo tudi v embalažnih družbah – direktorica podjetja Interseroh Darja Figelj pravi, naj onesnaževalec resnično plača. Kot pravi, bi bilo treba potegniti ločnico tudi med komunalnimi in industrijskimi odpadki:

"Gre za različni kategoriji odpadkov, ki zahtevata različno ravnanje. Če samo pomislite na eni strani na škatlo od pice in na drugi strani kartonsko škatlo od električnega aparata. Nekomunalna embalaža ima v Sloveniji skoraj 100-odstotno stopnjo recikliranja in bistveno manjše stroške ravnanja kot komunalna, ki se jo le četrtino lahko reciklira."