Mašila so lahko polnopomenske besede, kot so “hočem reči, bom rekla, mislim” in podobno. Te besede imajo pomen, ampak ga zaradi načina uporabe izgubijo. Polglasnik) pa je prazna beseda, ki nima pomena. Mašil je veliko, so pa odvisna tudi od generacij, ki jih uporabljajo, še razlaga magistrica Vesna Sodnik, trenerka komunikacijskih veščin.
No, pravzaprav, hočem reči - kako pogosto se te besede znajdejo v vašem govoru?
Mašila so koščki informacij, ki jih izrekamo nezavedno, po navadi zato, da bi zapolnili tišino ali pa se pojavijo, ker ne razmislimo natančno, kaj bomo povedali.
"Mašila so lahko polnopomenske besede, kot so mislim, hočem reči in podobno. Te besede imajo pomen, ampak ga zaradi načina rabe izgubijo. Polglasnik pa je nekakšna »prazna« beseda, ki nima pomena. Mašil je veliko, odvisna pa so tudi od generacij, ki jih uporabljajo," razlaga mag. Vesna Sodnik, trenerka komunikacijskih veščin.
V samem govoru mašila nimajo samo negativnega, temveč tudi pozitivni prizvok.
Pri eni od raziskav je govorec predstavil besedilo na tri različne načine: enkrat brez mašil, drugič s polglasnikom in tretjič z besednimi mašili. Pričakovali bi, da je najbolj pozitivno, če govorimo brez mašil. Izkazalo pa se je, da je poslušalcem brez mašil predstavljeno besedilo delovalo naučeno. Če je mašil preveč, se izkaže, da je govorec nepripravljen ali si vsebino izmišljuje. Pozitivna novica pa je, da v govoru potrebujemo vsaj nekaj mašil, da delujemo naravno.
Mašila bomo najlažje odpravili tako, da jih najprej ozavestimo, zato je najbolje da se posnamemo na telefon, ko govorimo, potem pa se večkrat poslušamo in določimo, na katerih mestih jih uporabljamo in katera so. Če se naučimo uporabljati še pravo govorno tehniko, pa sogovornica dodaja, da mašil v našem govoru skorajda ne bo več.
