KiKs

"Živjo prof. Bizjak, ju3 prinesem diplomo. Lp, Miha."

Neformalno komuniciranje v elektronskih medijih je lahko bolj sproščeno, formalno nikakor ne

keyboard-3689236_1920
foto: Pixabay

Nobene potrebe ni, da bi se jezik v elektronskih medijih razlikoval od tistega, ki ga sicer uporabljamo v pisni komunikaciji; vedno nam je na voljo pisni knjižni jezik, poudarja dr. Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Praksa kaže, da se, ko se sporazumevamo neformalno, manj držimo pravopisnih pravil. Ne upoštevamo pravil rabe velike in male začetnice, ne uporabljamo šumnikov, uporabljamo t. i. čustvenčke, združujemo črke in številke – kot v primeru ju3, ko s črko zapišemo J in U, dodamo jima številko 3.

Formalno sporazumevanje po drugi strani zahteva večjo skrbnost, poleg tega tudi nedvoumnost, razumljivost in uporabo knjižnega jezika, ki ga sogovornica opisuje kot »varno zavetje«. Začnemo seveda s pozdravom. Ne glede na to, za kakšen pozdrav grem, mu sledi ločilo:

"Marsikoga moti, da, če uporabi vejico, potem ne more uporabiti velike začetnice v prvi povedi pisma, ki sledi. Zato se je nekdaj tu uporabljajo klicaj. Če ga razumemo kot neko vzklično ločilo, pa se marsikomu zdi premočno. Nekateri uporabljamo za nagovor danes tudi piko, to je srednja pot med vejico in klicajem."

Če uporabimo končno ločilo, naslednjo vrstico začnemo z veliko začetnico, sicer z manjšo. V jedru se držimo vseh uveljavljenih pravopisnih pravil, dopišemo zaključek in tako pridemo do končnega pozdrava, kjer je izbira veliko bolj pestra kot na začetku.

"Starejši pravopisni priročniki so pisali končni pozdrav tudi brez vseh ločil, zdaj pa opažamo, da se je raba ločil razširila tudi tu. Je pa izginilo končno ločilo skorajda redno za podpisom, kar pa je nekdaj bilo prepisano."

Način, kako komuniciramo prek elektronskih medijev, vpliva tudi na siceršnjo rabo jezika. Ta je postala bolj sproščena, pogosteje se mešajo pogovorne prvine in prvine knjižnega jezika, sklene dr. Dobrovoljc: "To potrjuje tezo enega pionirjev internetnega jezikoslovja Davida Crystala, da je spletni jezik nekaj, kar ni govorjeno pisanje in ne zapisani govor. Da je nekaj vmes, pravi novi medij."