Ste po jutranjem tuširanju uporabili deodorant, dezodorant ali morda celo dezodorans? Če niste uporabili nič od naštetega, potem jezikovne dileme nimate, imate pa morda problem kje drugje … Pred podobno dilemo se, ko vstopi v trgovino, znajde marsikateri zaljubljenec, ki bi svoji izbranki ali izbrancu rad podaril bomboniero. Ali pa morda bonboniero? Katera od naštetih besed je »kiks« in katera ni, je raziskala Darja Pograjc.
Prof. dr. Marko Snoj: "Slovenščina ni edini jezik, ki ima te težave, tako rekoč vsi jeziki imajo dvojnice."
Deorodant/dezodorant
"Dejstvo je, da se danes prevladujoče uporablja dezodorant, v porastu pa je uporaba deodorant. Deodorant seveda pod angleškim vplivom. Vendar ta beseda izvorno ni angleška, temveč so jo Angleži sprejeli od Italijanov," razlago začne prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Kaj je torej pravilneje – deodorant ali dezodorant?
"Prav je oboje! Na neki način pa mogoče sporočimo tudi svoja leta, če rečemo deodorant ... to bo verjetno bolj mlajša generacija, dezodorant pa bolj starejša. Kakšna prav stara generacija pa bo morda rekla celo še dezodorans."
Bonbon/bombon
"V slovenščini je tako, da bi se n pred b-jem tudi v pisni obliki moral prilagoditi temu b-ju. Imamo recimo braniti in obramba. Nimamo obranba, ampak obramba. Po tem pravilu bi pravzaprav morali Slovenci pisati bombon, kar pa se ni prijelo."
Zato večkrat vidimo zapis bonbon. A brez skrbi, dovoljena je uporaba obeh.
