Ali je kriza priložnost za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka?
Ob večanju neenakosti v družbi, vse večji revščini in negotovosti zaradi pandemije korona virusa, se v javnosti ponovno razpravlja o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka. Ideja in koncept nista nova. V preteklosti so UTD imeli na Aljaski in v nekaterih delih Kanade, poskus uvedbe UTD-ja so izvedli na Finskem, njegove učinke so preverjali tudi v petih nizozemskih mestih, v italijanskem Livornu, škotskem Glasgowu, Švicarji pa so o uvedbi UTD-ja odločali na referendumu. Kot poudarja raziskovalka koncepta UTD, mag. Jasmina Jerant, različice univerzalnega temeljnega dohodka poznajo v mnogih drugih državah.
Dobrobit UTD je v tem, da se ljudje boljše počutijo, ker imajo boljše finančne zmožnosti, izboljša se njihovo zdravje in delavnost. Ljudje bi lahko tudi zavračali podplačano delo, izkoriščanje in poniževanje. Preprečili bi diskriminacijo in sram zaradi socialnih transferjev. Kot kažejo rezultati eksperimentov in drugih držav, pa UTD prinaša tudi večjo motiviranost za delo.
Sociologinja, strokovnjakinja za socialno politiko, neodvisna raziskovalka pogojev in možnosti UTD paradigme, dr. Valerija Korošec pa opozarja, da UTD ljudem prinaša neko temeljno gotovost do konca življenja in ne zgolj do naslednjega meseca.
Kaj je prednost univerzalnega temeljnega dohodka? Da imaš temelj, potem pa delaj kolikor hočeš in ti tega ne bo nihče vzel! Kaj imamo pa mi v sedanjem sistemu? Imamo socialne transferje, ob katerih ti rečejo: če boš pa zaslužil več, ti pa ne pripadajo. Vendar, če človek en mesec zasluži kot grof, ne more garantirat, da bo naslednji mesec enako.
