Boj za osebne podatke ne razkriva le razmerij moči med svetovnima velesilama

Ameriški predsednik Donald Trump je prejšnji mesec zagrozil lastniku podjetja ByteDance Džang Jimingu, naj ameriški del izjemno priljubljene aplikacije TikTok proda kateremu od ameriških podjetij, sicer bo prepovedal njeno uporabo na ameriških tleh. ByteDance je prodajo že avgusta zavrnilo in začelo iskati poslovnega partnerja. Včeraj je ameriško računalniško podjetje Oracle potrdilo sodelovanje, Trumpova administracija bo do konca tedna sporočila, ali TikTok pod novimi pogoji lahko ostane na napravah ameriških uporabnic in uporabnikov. Kaj pa sploh je TikTok, kakšne podatke zbira in kaj vse razkriva ta boj za podatke?

Mobilno aplikacijo za ustvarjanje in deljenje kratkih videoposnetkov v Združenih državah Amerike uporablja več kot 100 milijonov ljudi, predvsem mladih. Ti so se morali strinjati s predajo številnih osebnih podatkov, ko so si aplikacijo naložili na svojo napravo. To so morali storiti tudi slovenski uporabniki. Dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri infomacijskem pooblaščencu pravi, da soglasje vsebuje tudi posebej varovane biometrične podatke.

"Zato je veljavno soglasje o tem zelo težko pridobiti, saj mora človek razumeti, s čim se je strinjal, kar pa je pri otrocih zelo težko.«

Kaj je prepoznava obraza, kako aplikacija zbira in obdeluje te biometrične podatke, kje vse se hranijo in koliko časa in kako se utegne uporabljati v prihodnosti – tega ne vemo niti odrasli. Kdo zbira, analizira, uporablja, hrani in posreduje biometrične podatke, je raziskovala potrošniška spletna stran Comparitech. Paul Bishoff, strokovnjak za zasebnost in urednik pri comparitech.com, je v raziskavi s svojo ekipo analiziral sekundarne vire - medijske članke, vladne dokumente in bele knjige. Zanimalo jih je, ali se biometrični podatki uporabljajo v osebnih dokumentih, ima država bazo, kjer te podatke shranjuje, jih uporablja v volilnem procesu, pri izdaji viz, ima zakonodajo, ki ščiti te podatke, ali jih pri poslovanju zahtevajo banke, so na cestah kamere s tehnologijo biometričnega prepoznavanja obrazov in ali se biometrija uporablja na delovnih mestih. Analizirali so 50 držav in preverili, kakšna je raba in zaščita biometričnih podatkov. Na prvem mestu se je po pričakovanjih znašla Kitajska, zato je po njegovem mnenju

»Kitajska je opozorilna zgodba o tem, kaj se lahko zgodi, če vprašanja rabe biometrije nihče ne preverja. V napačnih rokah ta tehnologija omejuje svobodo gibanja, dostop do javnih storitev, dostop do kreditov. Neregulirana raba biometrije lahko na zelo negativne negativne načine vpliva na življenje ljudi. Na Kitajskem smo to videli še posebej v provinci Xinjiang, kjer poteka sistematično zatiranje ljudi in veliko vlogo pri tem igra biometrija. Ameriška podjetja so odgovorna za razvoj velikega dela te tehnologije, ki se uporablja za nadzor in analizo ljudi.«

Aplikacija TikTok je v pičlih dveh letih, odkar je dostopna po vsem svetu, pridobila 800 milionov rednih uporabnikov. Med njimi je največ mladih. Katja K. Ošljak, ustanoviteljica in vodja Inštituta za digitalno izobraževanje < vsak >, se v okviru različnih delavnic z mladimi veliko pogovarja o rabi tehnologij. Nedavno jih je spraševala tudi o TikToku.

"Mladi na TikTok gledajo bolj kot na eno izmed zabavnih videoiger, to je po njihovem nekaj za zapravljanje časa. Ob tem opažajo, da je TikTok zelo zasvoljiv. To je dobesedna izjava 14 letnega dekleta. Mlajši, s katerimi sem se v minulih mesecih pogovarjala, pa malenkost manj kritično uporabljajo TikTok. Zelo radi gledajo posnete plese, zelo radi se snemajo in nastopajo.«

Uporabnice in uporabniki na TikToku gledajo, delijo in ustvarjajo do 15 sekundne videoposnetke. Ti so lahko opremljeni z glasbo, plesom in napisi. Podobno, kot pred tem družbena medija vine, ki je ugasnil pred tremi leti, in musical.ly, iz katerega se je pravzaprav razvil TikTok. Sicer pa se TikTok ne razlikuje bistveno od drugih družbenih medijev, kot so facebook, twitter in instagram. Katja K. Ošljak pravi, da so v ozadju podobni algoritmi, ki imajo prav tako hiter tempo novih objav in vsebin, ki po mojem mnenju povzročajo pri uporabniku občutek, da bomo nekaj zamudili, če ne bomo ves čas sodelovali pri tem.

Potem pa je tu še nezanemarljiva vsebinska komponenta. Razloge za priljubljenost TikToka lahko iščemo tudi v glasbi in plesu. Številne skladbe, ki so jih mladi plesni vplivneži uporabili kot podlago za ples v svojih posnetkih, so hitro postale zelo priljubljene in osvojile vrhove različnih glasbenih lestvic. Nekateri že pozabljeni glasbeniki pa so z objavami na TikToku spet postali priljubljeni. Glasbeni urednik Prvega Andrej Prezelj hiter vzpon TikToka primerja z vzponom priljubljenosti glasbene televizije MTV.

"MTV je narekoval glasbene trende. Seveda so se vsi takrat spraševali, kdo bo gledal glasbo 24 ur na dan po televiziji. Izkazalo se je, da so s pomočjo atraktivnih glasbenih videospotov veliko glasbe lažje prodali. Podobnost vidim tudi v različnih skladbah, ki so jih spremljale enostavne plesne koreografije, kot so YMCA, Lambada, Macarena, in nedavno viralna uspešnica Gangnam Style. Sicer nisem strokovnjak za ples, ampak bi si upal trditi, da se tako kot enostavnega refrena z lahko naučimo tudi tistih nekaj plesnih korakov. Ne potrebujemo torej kakšnih posebnih znanj in sposobnosti, da smo del tovrstnih trendov.«

Nina Pejič, raziskovalka mednarodnih odnosov in vzpona Kitajske s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani uvodoma pojasnjuje, da ima to najhitreje rastoče zagonsko podjetje dve različici, zahodno verzijo TikTok in vzhodno verzijo Douyin, ki je kitajska verzija. Do TikToka kitajski uporabniki ne morejo dostopati. Sicer pa TikTok ni zanimiv le za mlade, čeprav je večina uporabnih stara od 16 do 24 let, ampak začenja privlačiti tudi podjetja in organizacije, ki se oglašujejo prek TikToka, med njimi eno največjih na tem družbenem omrežju je ameriška košarkarska liga NBA. Tako TikTok kot omrežje začenja privlačiti tudi drugo demografijo. Več kot je uporabnikov, več je podatkov, več je ciljanega oglaševanja. Tudi političnih akterjev. Tako kot na drugih družbenih medijih se tudi na TikToku ustvarjajo mnenjski mehurčki in odmevne sobe, kjer se družijo istomisleči.

To jesen bodo v Združenih državah Amerike volitve, na katerih bodo svoj glas prvič oddali tudi tisti mladi, ki volilne pravice pred štirimi leti še niso imeli. Politične stranke jih nagovarjajo tudi prek TikToka, seveda na način, ki jim je blizu. Kdo pa jih bo prepričal? Da gre za angažirano in močno skupino so pokazali že, ko so protestirali proti neregulaciji strelnega orožja v ZDA, pa za spremembe okoljskih politik za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, segrevanja planeta ter upočasnitev podnebnih sprememb. Pred časom pa so tudi pokazali, kaj si mislijo o Donaldu Trumpu. Oboževalci K-popa, korejske popularne glasbe, so rezervirali vstopnice za zborovanje v Tulsi, ki pa se ga potem niso udeležili. Zborovanje z rekordnim številom napovedanih obiskovalcev se je tako spremenilo v eno z najmanjšim obiskom.

"To je poseben fenomen, kako je skupnost oboževalcev postala pravi dejavnik v mednarodnih odnosih. Svetovna zdravstvena organizacija je določeno korejsko pop skupino povabila na zasedanje Generalne skupščine. Zakaj? Ker imajo 100 milijonov oboževalcev po celem svetu. Gre na nek način za podobno organizacijo verski skupini, ki je zelo močna. In v času korona krize so postali pomemben dejavnik pri obvladovanju epidemije v tem delu sveta. To, kar so naredili Trumpu, po mojem mnenju ponovno pokaže, da nastopajo v mednarodnih odnosih neke nove skupine, ki prej niso bile poznane, ki se promovirajo preko novih družbenih medijev in vplivajo na dejanske politične ekonomske razplete. Tudi na razplete epidemije in na to, koliko bo na koncu smrtnih žrtev v Aziji. To je fascinantno, kar se dogaja.«

Mladi tako postajajo pomemben dejavnik v mednarodnih odnosih. Tisti, ki jih bo znal uspešno nagovoriti, bo tudi dobil njihov glas. Se je pa treba zavedati, da gre za najbolj informirane mlade v zgodovini človeštva, saj so se rodili v svet interneta. Ali to tudi pomeni, da poznajo njegove plati bolje kot starejši?

Urška Henigman