V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti, zelo težko delo.
Vse več konfliktov med lastniki parcel, gozdarji in naravovarstveniki z vozniki motokros motorjev in terenskih vozil
V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti zelo težko delo.
Obiskovanje neokrnjene narave, gozdnih rezervatov in krajinskih parkov predstavlja čudovito sprostitev, žal pa vsi obiskovalci tam ne iščejo miru. Adrenalina željni vozniki motorjev in terenskih vozil jezijo kmete, gozdarje in naravovarstvenike ter plašijo gozdne živali. »Najbolj moteča je vožnja po kmetijskih površinah in izven utrjenih gozdnih cest,« pojasnjuje sodelavec postojnske enote Zavoda za gozdove Peter Krma. Ob tem prihaja do erozije in poškodb na gozdnem rastju.
»Vožnja v naravnem okolju škoduje tudi prostoživečim živalim. Najhuje je v času poleganja, ko imajo te živali mladiče. Zaradi stresa lahko prezgodaj povržejo, ali pa zapustijo mladiče. Vznemirjenje poveča tudi potrebo po hrani, saj ob begu žival potrebuje več energije. Posledično se povečujejo škode v gozdovih in na kmetijskih površinah.«
Zavod za gozdove zato vzpostavlja mirna območja. Vstop vanje preprečuje z zapornicami, teh pa vse preveč obiskovalcev gozdov ne spoštuje. Nedopustna ravnanja, ki za seboj puščajo razdejanje, opažajo tudi v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera. Tadej Kogovšek pojasnjuje, da gre za poškodbe habitatov, hrup in onesnaženje. Pogosto prihaja tudi do konfliktov z lastniki zemljišč. Naloga parka pa je ozaveščanje domačinov in obiskovalcev parka. Prepričan je, da je treba najti sistemsko rešitev, izboljšati zakonodajo in končno vzpostaviti naravovarstveni nadzor.
Slednjega kot izhod iz nastale situacije na prvo mesto postavlja tudi gozdarska inšpektorica Alenka Čar Seražin. Ogorčena je nad nekaterimi turističnimi agencijami, ki organizirajo izlete po gozdnih brezpotjih. Nekaj odmevnih akcij so pred leti izpeljali v Trnovskem gozdu in Javornikih, ko so se tujci s terenskimi vozili organizirano vozili tam, kjer se ne bi smeli. Nadzor pa je zaradi izredno velikih območij zelo težaven. Povzročitelje je treba ujeti v trenutku kršitve.
»Ko nas opazijo, kršitelji ne upoštevajo navodil policije, naj se ustavijo, ampak se enostavno odpeljejo naprej. Rešitev je v spremembi miselnosti ljudi. V tem, da spoznajo, da so aktivnosti, ki jih ponekod ne smemo početi in da so določeni deli narave zavarovani z razlogom.«
Gozdarska inšpektorica Alenka Čar Seražin vidi rešitve predvsem v vzpostavitvi naravovarstvenega nadzora. Nadzorniki bi lahko opravljali terenski del nadzora in jim s tem zelo olajšali delo. Zelo pomembna je tudi vzpostavitev evidence oziroma označevanje motornih vozil, ki niso namenjena vožnji po cestah – motornih sani, štirikolesnikov, kros motorjev. Tako bi lahko identificirali lastnike. Zakonska podlaga za to je bila vzpostavljena že v začetku leta 2017, vendar njeno izvajanje ni nikdar zaživelo. Veliko bi lahko naredile tudi občine z vzpostavitvijo območij, ki bi take dejavnosti dovoljevala, zakonodaja pa bi morala bolje slediti novim trendom in oblikam rekreacije, ki se pojavljajo v naravnem okolju.
Kolesarjenje je sicer mogoče tudi po gozdnih vlakah in planinskih poteh, vendar mora biti to zelo jasno označeno, da ne bi prihajalo do nesreč.
