Veste, kaj jeste?

Za začetek želodec, nato žlinkrofi in juha, za konec ajdnek

Savinjska regija ponuja pester izbor jedi, v ospredju je meso

20200803_121625
foto: AG

Če se odpravljate v Zgornjo Savinjsko dolino in boste tam tudi kaj prigriznili, ne bo šlo brez želodca. Prvi zapisi o tej mesnini iz Savinjske regije segajo v leto 1620. V Logarski Dolini je pozneje to specialiteto pokušal sam angleški kralj Jurij V., občasno so jo tudi pošiljali na angleški dvor.

Zgornjesavinjski želodec je danes geografsko zaščitena specialiteta. Po predpisani recepturi mesnino pripravljajo le tri osebe, seveda pa želodec po svojih domačih receptih pripravljajo tudi na mnogih kmetijah, tudi na kmetiji Bukovje, kjer gospodari Alenka Korpnik.

"Imamo prej že prašiče celo leto doma. Krmimo z domačo krmo. Novembra, decembra to predelamo in nato se suši 3, 4 mesece. Sušenje je na vetru in zunaj, najpomembnejše je vreme, mraz."

Glavne sestavine mesnine so svinjsko meso, sol, poper in česnova voda. Danes se želodec pogosto znajde na krožnikih. Nekoč so bili z njim bolj varčni.

"Moja mama jih je vedno imela preštete. S tem se ni delalo razkošno, saj so najboljši deli svinjskega mesa v njem. Je pa s tem povezana ena prigoda. Jaz sem peta od petih hčera. Le mene je mama rodila v bolnišnici. Ko je prišla po tednu dni domov, ni bilo več nobenega želodca, so vse pojedli doma."

Sicer pa je najboljša kombinacija na mizi sledeča, pove sogovornica:

"Ko jeste želodec, mora biti zraven domač kruh, malo mohota, en krigelj tokca. Da dobite en žmoht od te doline."

Alenka Korpnik nam je predstavila še svojo najljubšo savinjsko jed - žlinkrofe, polnjene s suhim svinjskih mesom. Savinjska regija ponuja tudi zanimive juhe. Za sladico pa ne sme manjkati ajdnek - sladica iz kvašenega ajdovega testa, orehov in medu.