Ruska dača, podeželska vila v Zgornjih Gameljnah, je po desetletjih propadanja dobila nazaj svojo sijočo podobo iz leta 1908
Ruska dača je vila, ki je nastala kot povsem običajna podeželska hiša okrog leta 1880 v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani. Leta 1907 jo je kupil bogati ljubljanski trgovec Franc Petrič in jo v letu dni predelal v »ruskem stilu«, tako da so jo tudi uradno v zemljiško knjigo vpisali kot vilo.
Družina Petrič je nato to vilo uporabljala vse do konca prve svetovne vojne, potem pa so jo še večkrat prodali različnim lastnikom. Tudi v letih od 2005 do 2016 je vila zamenjala več lastnikov, vse do sedanje družbe Ruska dača, katere lastnik je dr. Aleš Musar. Vila Ruska dača je bila leta 1908 v svojem najlepšem in najbolj sijočem obdobju. Prav zato so se sedanji novi lastniki odločili in podeželsko vilo obnovili v skladu s tistim časom. Tako so vilo opremili s starinami in umetninami, ki izvirajo iz tistega obdobja. Pri tem so pri obnovi pazili tudi na najmanjše podrobnosti, vse to pa je potekalo pod budnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Tako po dve letih prenove vila sije v svojih prvotnih barvah. Prenova je namreč potekala skladno s konservatorskim načrtom. Za vsak kos lesa so ocenili, ali ga je bilo mogoče ponovno uporabiti ali pa so morali narediti repliko, obnovili so vse vitraže, stropovje, stene, tla in vse stavbno pohištvo. Rusko dačo in pot njene obnove bomo spoznali v Nedeljski reportaži.
Pred prenovo
Ruska dača, podeželska vila v Zgornjih Gameljnah, je po desetletjih propadanja dobila nazaj svojo sijočo podobo iz leta 1908, potem ko so leta 2018 končali njeno popolno prenovo, tako rekoč od vrha do tal. Pri opremljanju so pazili tudi na najmanjše podrobnosti, da bi povsem ujeli duha časa, ko je vila sijala v svoji najlepši luči. Zato so sedanji lastniki tudi vsak kos pohištva, vsako sliko, skodelico, vazo, knjigo, lestenec, stenske luči skrbno izbrali in zato vse našteto izvira iz časa med prehodom iz 19. v 20. stoletje in začetkom prve svetovne vojne. Ruska dača je uradno, z odlokom MOL, postala kulturni spomenik leta 2011, vendar prav zaradi Petričevega obdobja, oz. tistega leta 1908, ko je zaradi njegove prenove v zdajšnjo podobo postala vila.
Sogovorniki
Lastnik Ruske dače in direktor istoimenskega podjetja dr. Aleš Musar po izobrazbi ni umetnostni zgodovinar, goji pa veliko ljubezen do umetnosti in zgodovine, to ga preprosto zanima.
Ruska dača ni muzej, je pa odprta za obiskovalce, saj tam pripravljajo najrazličnejše prireditve, ki privabljajo zelo različne goste. Darinka Pavlič Kamien, vodja odnosov z javnostmi Ruska dača.
Uspešnost prenove Ruske dače je povezana z obnovo še enega podobnega, vendar precej zahtevnejšega in večjega objekta, in sicer Švicarije v parku Tivoli v Ljubljani. Tudi tam je prenovo opravljalo podjetje Gnom iz Ljubljane in njegovi delavci so prav pri obnovi omenjene stavbe dobili odlične izkušnje za poznejšo prenovo Ruske dače, nam je povedal Jože Drešar, vodja podjetja Gnom.
Kavarnica
Notranjost
Ponudba
Prireditve, ogledi, programi
