Druga polovica preteklega šolskega leta je po Evropi potekala večinoma povsod na daljavo, le na Švedskem in Finskem ni še povsem jasno, kako bo v novem šolskem letu. Že v ponedeljek pa se je več sto tisoč šolarjev po poletnih počitnicah vrnilo v šole na severu Nemčije. Ob tem nas je zanimalo, kakšne so smernice pri organizaciji in poteku izobraževalnega procesa, pri upoštevanju distance, kako je z uporabo mask in razkuževanjem pri pouku, kako organizirajo odmore, šolsko prehrano, obšolske dejavnosti ipd. Pogovarjali smo se z dopisnico Polono Fijavž.

Vsaka od 16 zveznih dežel sama odloča o šolstvu

Druga polovica preteklega šolskega leta je po Evropi potekala večinoma povsod na daljavo, le na Švedskem in Finskem ni še povsem jasno, kako bo v novem šolskem letu. Že v ponedeljek pa se je več sto tisoč šolarjev po poletnih počitnicah vrnilo v šole na severu Nemčije. Ob tem nas je zanimalo, kakšne so smernice pri organizaciji in poteku izobraževalnega procesa, pri upoštevanju distance, kako je z uporabo mask in razkuževanjem pri pouku, kako organizirajo odmore, šolsko prehrano, obšolske dejavnosti ipd.

Kot poroča Polona Fijavž, bo pouk bo potekal povsem normalno, razen zborovskega petja. Za učence niso predvideli mask, četudi že po treh dneh razpravljajo o tem, da bi bile maske lahko smiselne predvsem med odmori na hodnikih. Razvili so koncept druženja po starostnih skupinah, kjer se ne bi moglo družiti skupaj več kot 400 učencev:

"Vsi otroci iz 1. in 2. razreda, denimo, lahko pridejo v šolo istočasno, se družijo na hodnikih, na dvoriščih, imajo skupaj malico ali kosilo. Naslednja skupina, 3. in 4. razred pa pride v šolo pol ure pozneje, imajo svoj vhod, uporabljajo druge hodnike, da se skupine med seboj ne srečujejo in da se v primeru okužbe izolira samo ena skupina."

Danes so pouk začeli tudi v Hamburgu, kjer prav tako ukinjajo distanco, maske so zaželene, niso pa obvezne:

"Računajo na to, da bi v primeru okužbe šli v karanteno le posamezni razredi in ne celotna šola."

Naslednji teden se odpirajo šole tudi v Berlinu, 12. avgusta pa v največji nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija, kjer so zaenkrat pravila bistveno strožja. Tam naj bi učenci uporabljali maske tudi med poukom, razen otroci prve četrtletke:

"Zanimivo bo spremljati, kako bodo posamezne dežele odločale o pravilih, o tem, kako bo potekal pouk in kakšni bodo ukrepi. Bomo videli, kateri koncept se bo na koncu izkazal za najbolj uspešnega."

O šoli na daljavo v Nemčiji ne razmišljajo. Njihove raziskave so pokazale, da ima ta način šolanja kar nekaj pomanjkljivosti:

"To velja zlasti za otroke, katerih starši doma nimajo interneta in računalnikov. Tudi šole niso pripravljene na to. Tu imajo zakone, ki zelo ščitijo zasebnost ljudi, zato je uporaba video programov vprašljiva. Poleg tega je Nemčija, kar se tiče digitalizacije, svetlobna leta za nekaterimi drugimi državami. Na nekaterih območjih dostopa do interneta sploh še ni."

Kot še poroča Polona Fijavž, so v Berlinu prenesli ocene iz prvega polletja na končne ocene, ker ne bi bilo pravično, da se otroke ocenjuje enako, glede na to, da niso imeli enakih pogojev za učenje na daljavo.

Cirila Štuber, Peter Močnik, Polona Fijavž