Med pozitivne učinke krajšega delovnega časa sodi zvišanje splošnega blagostanja, boljše duševno in fizično zdravje, upad anksioznosti in depresije in več časa za družino in prijatelje.
Med pozitivne učinke krajšega delovnega časa sodi zvišanje splošnega blagostanja, boljše duševno in fizično zdravje, upad anksioznosti in depresije in več časa za družino in prijatelje.
Ravno v teh dneh se končuje raziskava Oddelka za psihologijo dela na Filozofski fakulteti. V slovenskem podjetju iz severovzhoda Slovenije so v manjšem kolektivu začeli uvajati 6 urni delovnik. Raziskovalci so merili zadovoljstvo z življenjem in z delom - rezultati so spodbudni, pravi psihologinja in profesorica na filozofski fakulteti Eva Boštjančič:
"Zaposleni poročajo o inovativnih pristopih, kako svoje delo optimizirati in ga narediti bolj prijazno sebi. Uvedli so tudi tihe ure, ko v pisarnah ne motijo drug drugega in so veliko bolj učinkoviti."
Ideje o krajšem delovnem času so stare že okoli 25 let. V Franciji so delovnik skrajšali na 35 ur tedensko, a delavci zaradi nadur v povprečju delajo več kot prej. Na Švedskem so negovalkam v domovih skrajšali delovnik na 30 ur, zaradi visokih stroškov so model opustili. Tu je še računalniški velikan, ki je delovni teden skrajšal na 4 dni. Lani so se pohvalili z večjo produktivnostjo, a vprašanje ali bo tako tudi čez leta. Profesor ekonomske fakultete Marko Pahor o prihodnosti krajšega delovnega časa pri nas:
"Glede na demografske razmere ni pričakovati, da bi krajši delovnik v Sloveniji postal zelo razširjen, razen če bi v kratkem uvedli velike tehnološke spremembam. A teh v prihodnjem desetletju še ni pričakovati."
Profesorica glede uvajanja krajšega delovnega časa opozori, da je treba ob tem razmišljati o deloma zmanjšanem obsegu del in nalog. Če delodajalec ob krajšem delovniku ne zmanjša nalog, to pomeni večjo časovno stisko, v posamezniku pa vzbudi več stresa.
