V oddaji se odpeljemo v Selško dolino, v vasi Besnica, Podblica, Nemilje, Lajše, Dražgoše, Njivice, Jamnik, Sorica in Dolenja vas, kjer je bila nekoč razvita visoka godčevska kultura – predvsem v smislu izvrstne, samouke in samonikle muzikalnosti.

Rekli so, da ''godec zmeraj gode – če mu plačaš, gode, če mu ne plačaš, še kar naprej gode ...''. Tovrstno godčevstvo, ki je bilo najživahnejše v drugi polovici 19. stoletja in tja do druge svetovne vojne, je pustilo izjemno, dvojno dediščino. Ena je snovna – raznovrstna gasbila: stare diatonične harmonike, gosli oziroma violine, klarineti, med njimi es-klarinet, krilovka, pa basovska glasbila, kot sta kontrabas in tuba.

Druga pa je nesnovna dediščina, ki jo nosijo potomci selških godcev. Močno se je vrastla v njihove duše in zato nadaljujejo tradicijo s sodobnimi godčevskimi praksami. Nadeli so si ime Murnovi godci.

Oddaja je ponovitev iz leta 2014.

Murnovi godci iz Selške doline

V oddaji se odpeljemo v selško dolino - v vasi Besnica, podblica, Nemilje, Lajše, Dražgoše, Njivice, Jamnik, Sorica in Dolenja vas, kjer je bila nekoč razvita visoka godčevska kultura - predvsem v smislu izvrstne, samouke in samonikle muzikalnosti.

Rekli so, da ''godec zmeraj gode - če mu plačaš gode, če mu ne plačaš, še kar naprej gode, ...''. Tovrstno godčevstvo, ki je bilo najbolj živahno v drugi polovici 19. stolejta in tja do druge svetovne vojne, je pustilo izjemno, dvojno dediščino. Ena je snovna - raznovrstna gasbila: stare diatonične harmonike, gosli oz. violine, klarineti, med njimi es-klarinet, krilovka, pa basovska glasbila, kot sta kontrabas in tuba.

Druga pa je nesnovna dediščina, ki jo nosijo potomci selških godcev. Močno se je vrastla v njihove duše in zato nadaljujejo tradicijo s sodobnimi godčevskimi praksami. Nadeli so si ime Murnovi godci.

Oddaja je ponovitev iz leta 2014.

Simona Moličnik