Lesna in pohištvena industrija, nekoč paradna konja Slovenije, sta zdaj le še bledi senci. Novoles, Lipa, KLI Logatec, to je le nekaj pohištvenih velikanov, ki so propadli v zadnjega četrt stoletja. Če je bilo pred 30-imi leti v Sloveniji v lesno – predelovalni industriji zaposlenih 35 tisoč ljudi, jih je zdaj manj kot 20 tisoč. Približno polovico hlodovine, ki jo posekajo v Sloveniji, razžagajo v tujini, največ v Avstriji in Italiji.
Da bi se ta trend obrnil, je pred osmimi leti država sprejela akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti s promocijskim sloganom Les je lep. Za različne spodbude država od takrat namenja več milijonov evrov na leto, a kot ugotavljajo na Direktoratu za lesarstvo pri Ministrstvu za gospodarstvo, pravega preboja ni bilo. Direktorat je zato naročil novo študijo, ki bi naj bila podlaga za pripravo strategije v luči novega večletnega evropskega proračuna za obdobje 2021 – 2027. A nova študija, še preden je postala javna, že sproža številne pomisleke med strokovnjaki, gospodarstveniki in lastniki gozdov. Pravijo, da je izdelana površno ter, da temelji na napačnih predpostavkah.
O veliki škotski žagi na Gomilskem v Savinjski dolini, ki bi dala dodaten zagon celotni slovenki lesno-predelovalni industriji, ni ne duha ne sluha, čeprav so sprva načrtovali odprtje za maja letos.
Kaj se dogaja v tej panogi in kakšne so možne rešitve, voditelj Matija Mastnak in gostje:
- dr. Miha Humar, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani;
- Igor Milavec, Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS;
- Janez Zafran, družba Slovenski državni gozdovi;
- Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije.
Bitka interesov in pretekle napake ovirajo krepitev in razvoj panoge
Lesna in pohištvena industrija, nekoč paradna konja Slovenije, sta zdaj le še bledi senci. Novoles, Lipa, KLI Logatec, to je le nekaj pohištvenih velikanov, ki so propadli v zadnjega četrt stoletja. Če je bilo pred 30-imi leti v Sloveniji v lesno – predelovalni industriji zaposlenih 35 tisoč ljudi, jih je zdaj manj kot 20 tisoč. Približno polovico hlodovine, ki jo posekajo v Sloveniji, razžagajo v tujini, največ v Avstriji in Italiji.
Da bi se ta trend obrnil, je pred osmimi leti država sprejela akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti s promocijskim sloganom Les je lep. Za različne spodbude država od takrat namenja več milijonov evrov na leto, a kot ugotavljajo na Direktoratu za lesarstvo pri Ministrstvu za gospodarstvo, pravega preboja ni bilo. Direktorat je zato naročil novo študijo, ki bi naj bila podlaga za pripravo strategije v luči novega večletnega evropskega proračuna za obdobje 2021 – 2027. A nova študija, še preden je postala javna, že sproža številne pomisleke med strokovnjaki, gospodarstveniki in lastniki gozdov. Pravijo, da je izdelana površno ter, da temelji na napačnih predpostavkah.
O veliki škotski žagi na Gomilskem v Savinjski dolini, ki bi dala dodaten zagon celotni slovenski lesno-predelovalni industriji, ni ne duha ne sluha, čeprav so sprva načrtovali odprtje za maja letos.
Kaj se dogaja v tej panogi in kakšne so možne rešitve, voditelj Matija Mastnak in gostje:
- dr. Miha Humar, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani;
- Igor Milavec, Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS;
- Janez Zafran, družba Slovenski državni gozdovi;
- Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ni želelo sodelovati v oddaji.
