Kamna Gorica je s sistemom kanalov razpihovala kovaške mehove
Na Slovenskem so trije kraji, ki jih primerjamo z Benetkami. Kostanjevico na Krki zato, ker je zgrajena na umetnem otoku, Vipavo, ker je zrasla na najmanj sedmih izvirih reke Vipave in ima 25 mostov, ter Kamni Gorici. Jurij Popov je obiskal slednjo in ugotavljal, kaj jo povezuje z Benetkami. »Najprej je to voda,« je povedal eden izmed sogovornikov dr. Mihael Toman. Glede na to, da je Kamna Gorica fužinarska ali kovaška vas v dolini Lipnice ob vznožju gozdnate Jelovice, je potrebovala veliko vode. Ker je potok Lipnica prej len kot ne, so s sistemom umetnih kanalov oziroma rak umetno povečali njeno moč, ki je poganjala vodna kolesa, da so razpihovala številne kovaške mehove. Teh je bilo nekoč v vasi 16, danes je eno samo.
V vasi je bil tudi plavž, danes pa je le maketa plavža na sredi vasi. Tudi kovačnici, po domače vigenjci, sta le še dve, nekoč jih je bilo veliko. Mreža rak je bila tako gosta, da so bile hiše dobesedno obdane z njimi in se je zdelo, da skozi vsako hišo teče voda. Zaradi tega je bilo v vasi tudi veliko mostov. Številke, ki smo jih našli, govorijo, da jih je bilo od 16 do 40. Ker jih nismo šteli, ne morem zapisati natančnega podatka. Vas ima očitno neko posebno energijo, saj je od nekdaj imela pomembne prebivalce, ki se niso ukvarjali samo z žebljarstvom. Kamnogoriška žebljarska tradicija se veže predvsem na izdelovanje žebljev, teh so izdelovali kar 120 različnih vrst. Kamna Gorica je rojstna vas slikarja Matevža Langusa, ki ga je na vasi obiskoval tudi njegov dober prijatelj dr. France Prešern. V njej se je rodil doktor Lovro Toman, pravnik in politik, znan med drugim po tem, da je prvi leta 1848 razvil slovensko zastavo, bil pa je poslanec kranjskega in dunajskega državnega zbora. Tu se je rodil in od tod odšel na misijonarsko pot v Mehiko duhovnik Marko Anton Kapus, danes pa tu živi biolog dr. Mihael Toman, med priseljenci pa posebno pozornost pritegneta zakonca Dušan Kapušar in Cecilija Prenz Kapušar, Argentinka po rodu, sicer pa profesorica latinskoameriške književnosti na univerzi v Trstu. Živita v stari gorenjski hiši, ki sta jo rešila pred popolnim propadom in je poleg njunega domovanja tudi sedež društva, ki je pomemben motor vaškega in občinskega kulturnega dogajanja.
Kamno Gorico smo spoznali v eni od preteklih oddaj Nedeljska reportaža.
