Duhovna misel

Andrej Šegula: Krištofova nedelja

duhovna-misel
foto: Duhovna misel

Evangelij današnje nedelje se začne z besedami: Tisti čas je rekel Jezus množicam: »Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo.« Vsaj približno si lahko predstavljamo vrednost tega zaklada, ki je tako dragocen, da greš, prodaš, kar imaš, in ga kupiš. Vse postaviš na kocko. Po domače bi lahko rekli: vse ali nič.

Danes obhajamo Krištofovo nedeljo. Ne samo sv. Krištof – vsi svetniki so igrali na to karto – vse ali nič. »Vse« so videli v Bogu, Božji volji, »nič« pa v zemeljskem, minljivem, prehodnem. Bili so umetniki razločevanja. Znali so potegniti ločnico med »pomembnim« in »nepomembnim«. Mi pa živimo v svetu reklam, ponudb, popustov, takih in drugačnih akcij – na vsakem koraku nas želijo prepričati, da je neka stvar pomembna, zelo pomembna, da brez nje ne moremo. In če nam odpovedo »nakupovalne« varovalke, postanejo stvari naenkrat pomembne, začno se kopičiti in človek izgubi »kompas«. Zato je današnji evangelij pomemben – jasno spoznanje, kaj je tisto, kar se »splača«.

Sveti Krištof je v naših krajih znan svetnik. Imamo precej cerkva, župnijskih in podružnih, ki imajo na daleč vidni zunanji steni sliko svetega Krištofa. Zakaj? Ker je velik priprošnjik zoper naglo smrt. V vernem človeku se je utrdilo zaupanje, da je dovolj, če navsezgodaj zjutraj pogledaš svetnikovo podobo, pa tisti dan ne umreš nagle smrti. Zato so naročali tako velike slike na cerkvah, da so ga lahko videli tako rekoč iz vsake hiše in kar skozi okno.

Sv. Krištof – priprošnjik zoper naglo smrt. Zdrav odnos do smrti, zdrav pogled na našo minljivost nam gotovo lahko pomaga h kakovostnejšemu življenju v sedanjem trenutku. Na stvari začenjamo gledati drugače.

In kakor v evangeliju se tudi v našem življenju »pojavijo« zakladi, ko si rečemo: to pa je zame taka vrednota, tak zaklad, da sem zanj pripravljen storiti vse, prodati vse, samo da pridem do tega zaklada. Pa ne z zagrenjenostjo, ampak z žarom in zavestjo, da smo naredili najboljšo potezo svojega življenja.