Aktualna tema

Slovenija je v zadnjih petih letih podelila status begunca nekaj več kot 600 ljudem

Pred svetovnim dnevom beguncev

begunci
foto: Srdjan Zivulovic /Bobo

Vojne, konflikti, lakota, podnebne spremembe. To so okoliščine, ki vedno več ljudi ženejo v beg. Zatočišče ali boljše življenje v državah Evropske unije vsak dan išče na tisoče migrantov in beguncev, mnogi za mednarodno zaščito zaprosijo tudi pri nas.

Eden od beguncev iz Turčije je povedal, da v Sloveniji živi že šest leti, status begunca pa ima eno leto. Trenutno dela kot prevajalec. Eden od največjih izzivov je učenje jezika.

»Slovenščina je težek jezik, ampak pomembno je, da se pogovarjamo z ljudmi. Najti službo brez znanja jezika je skoraj nemogoče.«

Po podatkih Organizacije Združenih narodov je na svetu trenutno skoraj 26 milijonov beguncev ter tri milijone in pol prosilcev za azil. Tudi v Slovenijo prihaja vedno več ljudi. V azilnem domu je trenutno več kot 300 prebežnikov, kar presega nastanitvene zmožnosti. Prebežnikom najprej nudijo najosnovnejšo humanitarno pomoč, kot so oblačila in druge potrebščine. A pogosto se izkaže, da to ni edino, kar potrebujejo, ugotavlja Faila Pašić Bišić, ki v azilnem domu nudi pomoč migrantom:

»Potrebujejo sprejem, občutek sprejetja, potrebujejo razgovor, uresničitev njihovih ambicij in sanj, ki so popolnoma človeške, naravne in zelo lahko dosegljive.«

Ker se obseg migracij v svetu povečuje, so številne države, lokalne skupnosti, civilna družba, mednarodne organizacije soočeni s številnimi novimi izzivi tako na humanitarnem področju kot tudi pri dolgoročnem vključevanju teh ljudi v družbo. Slovenija tu ni izjema, opozarja Franci Jazbec iz Društva Odnos:

»Večina teh ljudi, ki tukaj živijo, si prizadeva za to, da bi se čim prej vključili v slovensko družbo. Učijo se slovenskega jezika, vedno več ljudi je zaposlenih, prihajajo iz različnih držav, mnogi od njih poskušajo in želijo v Sloveniji tudi ostati.«

Pri tem pa so soočeni s številnimi ovirami in težavami. Za ljudi, ki pri nas pridobijo mednarodno zaščito, je eden večjih izzivov namestitev. Mnogi najemodajalci namreč beguncem ne želijo oddati stanovanja, težava pa so pogosto tudi visoke najemnine, ki si jih ne morejo privoščiti. Kot opozarjajo nevladne organizacije, pa je v zadnjem času velik problem tudi pomanjkanje osebnih zdravnikov. Mnogo beguncev, med njimi so tudi srčni in kronični bolniki, tako v Ljubljani kot tudi v Mariboru ne morejo dobiti osebnega zdravnika. Problem je tudi iskanje zaposlitve, še posebej, če ne znajo jezika. Tečaji slovenščine, ki so na voljo tudi prosilcem za azil, so premalo obiskovani.