Razmišljamo o duhovnosti kot opori športnikom pri doseganju dosežkov.
Za šport so tako kot za religijo značilni posebni obredi, pravila in postopki, tudi prisotnost močnih čustev, ugotavljajo strokovnjaki. Šport je bil na začetku tesno prepleten z religijo. Zgodovinski viri pravijo, da so duhovniki na primer v Angliji uvajali šport v cerkvene šole. Zato ne preseneča podatek, da je krajevna Cerkev ustanovila kar nekaj danes znanih angleških nogometnih klubov. O prepletenosti duhovnosti in športa premišljuje pater iz reda minoritov dr. Andrej Šegula.
Človek je duša in telo. Če skrbimo za oba pola, s tem ustvarjamo harmonijo, ki zagotavlja bogato duhovno življenje. Če zjutraj najprej pretečemo od 5 do 10 km in šele nato opravimo molitev, je ta molitev povsem drugačna, kot pa tista, ki jo opravimo takoj, ko se potegnemo iz postelje. Razgibano telo je predpogoj za dobro duhovnost,« razmišlja duhovnik, navdušen športnik, dr. Šegula. Velja pa si zapomniti še eno njegovo misel: Bog da poraz tistemu za katerega ve, da ga bo najlažje prenesel.
