Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Lenart Mravlja, Miran Jarc, Miroslav Zdovc, prva številka Kmatijskih in rokodelskih novic
Tiskar LENART MRAVLJA, tudi Mraula ali Maraula, se je v sredini 16. stoletja rodil v Ljubljani ali Braniku. Obiskoval je tiskarsko šolo v Ljubljani, pozneje je bil tiskarski učenec v biblijskem zavodu v Urachu v Nemčiji, leta 1566 pa se je v Tübingenu vpisal tudi na univerzo. Po letu 1575 je delal pri tiskarju in knjigotržcu Janezu Mandelcu v Ljubljani, ko je bil ta izgnan, pa je leta 1583 v Wittenbergu sodeloval pri tiskanju Dalmatinove Biblije.
Z latiniziranim imenom Leonhardus Formica je pozneje deloval na Dunaju, kupil tiskarno in postal dvorni, deželni in univerzitetni tiskar ter knjigotržec. Tiskal je uradne spise, koledarje, univerzitetne učbenike in teze za disputacije, pesniške zbirke ter pravne, glasbene in nabožne spise, predvsem v latinščini, pa tudi v nemščini in madžarščini. Po Mravljevi smrti sta podjetje vodila naprej vdova Margareta in nato sin Matevž, po poroki sinove vdove Marije s tiskarjem Matevžem Cosmeroviusom leta 1640 pa sta se tiskarni združili in se razvili v najpomembnejšo dunajsko tiskarno v 17. stoletju.
—–
Na današnji dan leta 1843 je izšla prva številka prvega slovenskega poljudno-strokovnega časopisa »Kmetijske in rokodelske novice«. Ustanoviteljica in lastnica Kranjska kmetijska družba je po večletnih pripravah zaupala urednikovanje Janezu Bleiweisu; ta je kot praktičen racionalist z utilitarističnimi cilji in kot živinozdravnik vtisnil Novicam osebnostni pečat. V listu je strokovno izobraževal in gojil tudi pisanje o tako imenovanih domovinskih zadevah ter s sodelavci obravnaval slovstvena, jezikovna, zemljepisna in narodopisna vprašanja. Namenjen je bil slovenskim kmetom, obrtnikom, rokodelcem, posvetnim in kleričnim izobražencem z željo, da bi se dvignili na višjo gospodarsko in kulturno raven.
Novice so kritično poročale o napredku v svetu, hkrati pa objavljale poučne prispevke iz preteklosti. Med marčno revolucijo leta 1848 so se Novice iz poučnega lista spremenile v političnega. Zagovarjale so legitimizem, obsojale nasilno odpravo fevdalnih obveznosti in se zavzemale za mirno uveljavljanje kmetovih pravic. Kmetijske in rokodelske novice so izhajale do leta 1902 in so bile prvi slovenski množični list, ki je veliko prispeval k razvoju slovenske narodne zavesti ter politično in kulturno razgibal slovensko javnost.
—–
MIRAN JARC sodi med naše najizrazitejše ekspresionistične pesnike. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Črnomlju. V umetniško razgibanem Novem mestu je pisal že kot dijak. Leta 1927 je v samozaložbi izdal pesniško zbirko »Človek in noč«, ki velja za eno osrednjih del slovenskega ekspresionističnega pesništva. Za Jarčevo razmišljanje in občutje razklanosti so značilne ekspresionistične igre, v katerih so v ospredju nasprotja med individualnim in kolektivnim, duhovnim in stvarnim, moškim in ženskim. Njegov najpomembnejši roman z avtobiografskimi potezami je »Novo mesto«; v njem slika podobo novomeškega srednješolskega rodu med prvo svetovno vojno. Miran Jarc je napisal tudi več lutkovnih iger in bil pomemben književni kritik in prevajalec.
—–
Fotograf MIROSLAV ZDOVC se je fotografskega poklica izučil pri slovitem celjskem fotografu Josipu Pelikanu, od leta 1947 pa je delal v Ljubljani pri Fotoliku, v Muzeju narodnoosvobodilnega boja in v Moderni galeriji. Pozneje je bil fotograf na Akademiji za likovno umetnost in tam pripravljal gradivo za kiparske monografije in kataloge; veljal je za najboljšega interpreta kiparskih študij. Posvečal se je tudi barvni fotografiji. Bil je ustvarjalec z natančnim, spretnim in premišljenim odnosom do izbire motivike in tematike. Svoja dela je razvrščal v cikle z natančnimi naslovi, kot na primer Okna, Odsevi, Akti, Pokrajine, Vagoni, Znaki in Številke. Miroslav Zdovc se je rodil na današnji dan leta 1929 v Pónikvih pri Celju.
