Radi imamo prve spomladanske, ki toplo pobožajo našo kožo in prebudijo rastlinski svet. A predolgo nastavljanje njihovi toploti - oz. pravilneje bi bilo, če rečemo sevanju - lahko pusti na koži trajne posledice. Pripravite sončno kremo in očala - v glavni vlogi Torkovega kviza danes nastopajo sončni žarki!
V enem letu južna polobla dobi več sončne energije kot severna
Sonce je Zemlji najbližja zvezda. “Daleč najbližja,” pove doc. dr. Gregor Skok, meteorolog s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani:
“Naslednja zvezda, po oddaljenosti, je približno 270-tisočkrat dlje stran.”
Od Lune do Zemlje svetloba potuje približno eno sekundo. Za pot od Sonca do Zemlje pa sončni žarki v povprečju potrebujejo 8 minut in 20 sekund. Čeprav Sonce oddaja več vrst sevanja, največ energije odda v obliki elektromagnetnega valovanja.
“Razdalja med Zemljo in Soncem je približno 150 milijonov kilometrov, hitrost svetlobe pa je 300 tisoč km/s in dobimo približno 500 sekund.”
Če ste ljubitelj sončnih žarkov, selitev na južno poloblo ni slaba ideja. V enem letu namreč južna polobla dobi več sončne energije kot naša, severna. To je posledica tega, da je Zemljina orbita okoli Sonca eliptična, še razloži doc. dr. Gregor Skok:
“Ker je zdaj Zemlja najbližje Soncu tam okoli novega leta. Takrat je v resnici tako, da je zaradi nagnjenosti osi vrtenja Zemlje južna polobla bolj kot severna izpostavljena Soncu. Pač tam imajo poletje. To sovpada s tem, da je takrat Zemlja najbližje Soncu. Pol leta pozneje, ko pa je severna polobla izpostavljena, obrnjena bolj proti soncu, je pa ravno Zemlja najdlje od Sonca.”
