Naravni rezervat Škocjanski zatok na 122 hektarjih združuje različna bivanjska okolja. Zato si v rezervatu, ki se nahaja na prepletu morja in kopnega ter s katerim upravlja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), gnezdo spletejo raznovrstne ptice. Pred našimi mikrofoni so bili najbolj pogumni rakarji, svilnice, navadne čigre, mali deževniki, rumene pastirice, liske in lastovke.

Petje in oglašanje ptic nam je tolmačil varstveni ornitolog Domen Stanič

Naravni rezervat Škocjanski zatok na 122 hektarjih združuje različna bivanjska okolja. Na eni strani ga obdaja mesto Koper, na drugi cesta, na tretji pristanišče. Gre za precej urbanizirano okolje, ki ima dva glavna dela, pojasnjuje varstveni ornitolog Domen Stanič.

“Večji del sestavlja polslana laguna. To je tisti prvotni del zatoka, ki je več ali manj vedno obstajal. Drugi del, na katerem se nahajamo mi in se mu reče Bertoška bonifika, pa je manjše sladkovodno močvirje. Znotraj teh dveh glavnih okolij je dosti drugih manjših življenjskih okolij. V sladkovodnem delu sestoji trstičja, vlažni travniki, žive meje, precej obvodnega rastlinja. V polslani laguni pa slanoljubne rastline, območja zelo nizke vode, ki so podvržena plimi in oseki ter t. i. gnezditveni blatni otoki.”

Zato si v rezervatu, ki se nahaja na prepletu morja in kopnega ter s katerim upravlja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), gnezdo spletejo raznovrstne ptice. Pred našimi mikrofoni so bili najbolj pogumni rakarji, svilnice, navadne čigre, mali deževniki, rumene pastirice, liske in lastovke.

Andreja Gradišar