Pogovarjali smo se z dijaki, ki so konec maja sodelovali na mednarodni filozofski olimpijadi znanja. Za kakšno tekmovanje gre, kako so se naj pripravljali, kako je letos vse skupaj potekalo prek spleta, kakšno znanje morajo dijaki pokazati, o katerih filozofskih vprašanjih so pisali, kako so si priborili 3 bronaste medalje in 4 pohvale? Pa tudi o tem, ali je oznaka filozof pohvala ali zbadljivka?
10 slovenskih dijakov z različnih gimnazij je konec maja sodelovalo na mednarodni filozofski olimpijadi
Konec meseca maja je potekala mednarodna filozofska olimpijada – in to kar prek spleta in v angleškem jeziku. Udeležili so se je tudi slovenski dijaki. O čem so pisali, za kakšno tekmovanje znanja gre in kakšne rezultate so dosegli? Je to, da nekomu rečemo filozof pohvala ali zbadljivka? O tem smo se pogovarjali s petimi udeleženci olimpijade, ki so prišli na naš radio, pa tudi z Miho Andričem, enim od organizatorjev, ki so poskrbeli za to, da so odpovedano srečanje v Lizboni Slovenci organizirali po spletu. Zato je bila tudi slovenska dijaška ekipa številčna: ponavadi lahko grejo na to tekmovanje le najboljši iz posamezne države – en ali dva dijaka, letos pa je lahko sodelovalo 10 Slovencev. Prejeli so 3 bronaste medalje in 4 pohvale.
Ali filozofija daje odgovore na tista najbolj ključna vprašanja našega bivanja ali poraja vedno nova vprašanja? Una Iza Grandovec, 4. letnik mednarodne mature na Gimnaziji Kranj:
“Mislim, da to dvoje ni izključujoče. Ne daje dokončnih odgovorov, ampak to me v bistvu ne moti. Mislim, da je to ravno čas filozofije – da ni eksaktna, da pušča prostor za interpretacijo. Zaradi tega mi je filozofija všeč.”
Pri filozofiji se naučiš prepoznavati dobre in slabe argumente, je prepričan Marcel Malovrh, dijak 4. letnika mednarodne mature na Gimnaziji Kranj. K njej moraš pristopati ponižno, še dodaja:
“Glavni kriterij je neke vrste ponižnost. Če boš šel brat neko filozofsko delo s predpostavko, jaz vse vem, potem boš pri vsakem stavku rekel: ne, to pa ni res, jaz se s tem ne strinjam. In tako ne boš prišel nikamor. Če pa začneš brati s predpostavko: recimo, da je to res, pa se ti lahko odpre nov pogled na svet in šele pozneje lahko vidiš, ali je ta pogled smiseln ali ne.”
Po mnenju Oskarja Bana Brejca, maturanta z Gimnazije Poljane, mora tisti, ki se ukvarja s filozofijo, imeti naslednje veščine: “Rad mora brati, rad mora poslušati in rad se mora pogovarjati. To je glavno, potem pa se sproti učiš in posnemaš agrumentacijo filozofa, ki ti je všeč.”
Ali te filozofija nauči tudi dobro spoznati samega sebe? Blaž Sušnik, 3. letnik Gimnazije in srednje šole Kamnik:
“Mislim, da je to od samega začetka že cilj filozofije kot take – da spoznaš samega sebe. Filozofija pa te tudi nauči veščino samokritike: nikoli ne smeš biti čisto zadovoljen s svojim delom, vedno moraš vrtati naprej, da najdeš napake, ki se ti zdijo še tako majhne. Ampak to moraš delati, da dobiš jasno sliko – in o svetu okoli sebe in o samemu jazu.”
Filozofske debate pa med mladimi niso omejene le na ure filozofije v 3. in 4. letniku srednje šole, ko je na predmetniku ta predmet, je povedal Marcel Čarman, dijak 3. letnika programa mednarodne mature Gimnazije Kranj:
“S sošolcem sva že prej veliko debatirala. On je imel svoje unikatne poglede, ki sem jih hotel vsakič ovreči, ampak mi ni uspelo, ker je precej trmast. Zelo veliko je bilo življenjskih vprašanj, ki mogoče niso bila tako povezana s filozofijo, ampak bolj s samim procesom odraščanja in s tem, da dosežemo novo stopnjo zrelosti.”
