Čeprav gre za tradicionalno sladico nam potica z različnimi nadevi in tehnikami odpira številne ustvarjalne možnosti. Najbolj zahtevne pa so stare tehnike od denimo Vodnikovega zvijanja do Kozjanske mlinčevke, ki so jo pekli iz krhkih oblatov in svinjske masti, nam je povedal Boštjan Bezgovšek, sicer učitelj kuharstva na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje in strokovni član komisije na festivalu potic v Preboldu, ki ima najdaljšo 16-letno tradicijo med tovrstnimi festivali. Zaradi epidemije ga letos razumljivo niso pripravili, je pa vonj po poticah napolnil domove.
O peki potic z učiteljem kuharstva Bošjanom Bezgovškom
Čeprav gre za tradicionalno sladico nam potica z različnimi nadevi in tehnikami odpira številne ustvarjalne možnosti. Najbolj zahtevne pa so stare tehnike od denimo Vodnikovega zvijanja do Kozjanske mlinčevke, ki so jo pekli iz krhkih oblatov in svinjske masti, nam je povedal Boštjan Bezgovšek, sicer učitelj kuharstva na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje in strokovni član komisije na festivalu potic v Preboldu, ki ima najdaljšo 16-letno tradicijo med tovrstnimi festivali. Zaradi epidemije ga letos razumljivo niso pripravili, je pa vonj po poticah napolnil domove.
Pod enim skupnim imenom potica se skriva cela paleta različic. Ljubitelji potic se pri peki lotevajo vedno bolj zahtevnih tehnik, čeprav je treba pobrskati tudi po starih znanjih. Kajti zato, da mojstrovina, kot je potica, uspe, je dobro poznati nekaj trikov.
»Pogoj je, da imamo enakomerno razvaljano testo, da smo testo dosti mehansko obdelovali, da je lepek dosegel svojo elastičnost, da nismo prehitevali z valjanjem, da se je testo res sprostilo, sicer nam leze nazaj. Potem pa tudi enakomerno mazanje nadeva, da je približno enako debelo testo in nadev, potem so lepo vidne te plasti.«
Najljubša sladica Boštjana Bezgovška je prav potica, prvo je spekel z babico. In če jih je v preteklih letih ustvarjal na desetine za festivale, je ta konec tedna po njej dišalo le v njegovi domači kuhinji.
