Dotaknili se bomo matematične snovi, ki se jo ponavadi v gimnazijah lotevajo v spomladanskem delu 4. letnika. To so odvodi. Veliko maturantov je moralo vsaj del te snovi predelati doma po navodilih profesorice ali profesorja matematike. Kaj sploh so odvodi in kje je uporabno zannje, ki ga pridobimo s to snovjo? Več pa Sara Močnik s spletne platforme razturinamaturi.si.
Snov, ki so jo morali maturanti večinoma predelati sami doma
Dotaknili se bomo matematične snovi, ki se jo ponavadi v gimnazijah lotevajo v spomladanskem delu 4. letnika. To so odvodi. Veliko maturantov je moralo vsaj del te snovi predelati doma po navodilih profesorice ali profesorja matematike.
Enej, Gimnazija Šentvid: “Odvode smo začeli obdelovati že v šoli, tako da smo te osnovne tudi že pisali. Zelo dobro so mi šli, dobil sem štiri. Težje, kjer so vključene tudi kotne funkcije, logaritmi itd., pa smo morali predelati prek interneta. Sam sem se jih moral naučiti, tako da mi “malo bolj šepajo”. Poznam veliko vrstnikov, ki jim matematika ne gre, tako da jim to, da se morajo sami naučiti kar težke stvari, povzroča težave.”
Slednjim je lahko v pomoč še dodatna razlaga te snovi v naši Radijski učilnici. Za pomoč smo prosili študentko magistrskega študija računalništva in matematike Saro Močnik s spletne platforme razturinamaturi.si. Povedala je ne le definicijo odvoda, pravila, ki se jih morajo dijaki naučiti, temveč tudi to, kje nam znanje odvodov pride prav tudi kasneje v življenju.
“Odvod je po definiciji limita diferenčnega kvocienta.”
