V rubriki Prvi na maturi nadaljujemo z izbirnimi predmeti na splošni maturi. Geografijo je lani izbralo nekaj manj kot 1.700 kandidatov, v povprečju so dosegli več kot 70 odstotnih točk. O tem, kako se lotiti izpitnih pol pri geografiji in kako je bilo letos z internim delom tega izpita, pa v oddaji Prvi na maturi.
Pri maturitetnem izpitu iz geografije je treba pozorno prebrati navodila in vprašanja
V rubriki Prvi na maturi nadaljujemo z izbirnimi predmeti na splošni maturi. Geografijo je lani izbralo nekaj manj kot 1.700 kandidatov, v povprečju so dosegli več kot 70 odstotnih točk. O tem, kako se lotiti izpitnih pol pri geografiji in kako je bilo letos z internim delom tega izpita, pa v pogovoru s sogovornico iz II. gimnazije Maribor. Mateja Krumpak, tajnica splošne mature in profesorica geografije, opozarja na to, da mladi kar nekaj točk izgubijo pri najbolj enostavnih vprašanjih. To pa zato, ker ne preberejo dovolj natančno navodil ali vprašanja. Če piše obkroži, podčrtaj, pojasni, naštej – se je treba tega držati.
“Natančno branje navodil včasih že skriva polovico odgovora.”
Maturitetni izpit za geografijo zajema 2 izpitni poli, ki ju maturanti pišejo 90 minut. V prvi poli so vključena področja znanja obča geografija, regionalna geografija sveta in Evrope; v drugi pa obča geografija in Geografija Slovenije. Notranji del izpita, ki so ga morali dijaki že opraviti, pa vključuje terenske vaje, laboratorijske vaje in strokovno ekskurzijo. Katera področja mladi rešujejo bolje, katera slabše:
“Dobro so rešena področja, ki se navezujejo na regionalno geografijo sveta in Evrope. Tukaj večjih težav ne vidimo. Zagotovo je močno področje tudi družbena geografija, več težav pa mladim povzročajo naloge iz fizične geografije, zlasti geomorfologije, torej površje, refief, kamninska zgradba. Imajo pa veliko, veliko težav tudi pri regionalni geografiji Slovenije, kar je zelo zanimivo, saj je Slovenija naša domača deleža in o njej poslušamo, slišimo, se učimo že vse od osnovne šole naprej.”
