Aktualna tema

Komunikacija vlade v času virusne krize

Kako gre v času virusne krize vladajočim od rok komuniciranje z mediji, novinarji in javnostjo? Strokovnjaki ocenjujejo, da ne najboljše.

tatjana-in-urbanija
Novinarka Radia Slovenija Tatjana Pirc in v. d. direktorja UKOM Uroš Urbanija
foto: Radio Slovenija

“Vlada dobro komunicira in hitro pojasnjuje, kaj se dogaja s covid19 doma in v tujini, da državljani dobijo občutek, kje smo, kam gremo,” razlaga Uroš Urbanija, v.d. direktorja Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje (UKOM). Urbanija še zatrjuje, da vsem medijem zagotavljajo enak dostop do informacij.

Prepričan je, da tako enakopravne obravnave medijev pri nas še ni bilo, saj lahko svoja vprašanja na novinarskih konferencah vlade s pomočjo RTV Slovenija neposredno ali na daljavo postavlja zelo širok krog medijev in novinarjev.

Kaj pa se je zgodilo 5. aprila, ko je bil le en medij prisoten pri snemanju izjave predsednika vlade po njegovem obisku v ljubljanskem kliničnem centru? Uroš Urbanija odgovarja, da je medije takrat obveščal UKC.

“O obisku smo mi posneli izjavo, jo po dogovoru s predsednikom vlade posredovali medijem in objavili na družbenih omrežjih UKC Ljubljana. Posebnega vabila na ta dogodek medijem nismo pošiljali,” pojasnjuje Jure Brankovič, vodja službe za stike z javnostjo UKC Ljubljana.

Kdo je televizijsko ekipo, ki je bila tam edina, obvestil o dogodku, ostaja neznanka.

“Vlada je začela v izjemno težkih okoliščinah, veliko stvari je bilo treba urediti, da imamo danes epidemijo nekako pod nadzorom. Ko človek dela v takih razmerah, se lahko pripeti tudi kakšna nehotena napaka,” komentira Urbanija sporne objave v prvih urah delovanja profila kriznega štaba vlade na omrežju Twitter.

Se že ve, kaj se je takrat zgodilo? “Trenutno se še kar ugotavlja,” je povedal Uroš Urbanija, ki doslej ni zaznal nobenega primera nesprejemljivega vladnega komuniciranja z mediji, ki bi ga lahko razlagali tudi kot izvajanje pritiska na novinarje.

“Če predsednik vlade napiše kritiko na račun medijev, to ni nobena travma, čeprav nekateri govorijo, da so to celo pritiski na medije in novinarje. Take kritike so stvar normalne svobodne razprave,” je prepričan Urbanija, ki se mu zdi absurdno, da bi nek tvit pomenil pritisk na novinarja.

Strokovnjak za komunikacijski menedžment Brane Gruban pravi, da moramo razlikovati informiranje in komuniciranje. Po njegovem mnenju gre slovenski vladi informiranje bolje, kot ji je šlo na začetku epidemije, komunicira pa še vedno slabo:

“Ne prepoznamo komunikacijskih ciljev in strategije, ne vemo, kdo je neposredno odgovoren za komuniciranje. S posredovanjem informacij se vse šele začne, ne pa konča. Vsako kritično misel, vprašanje ali komentar medijev pričakajo ‘z nožem’, čeprav mediji vlado sprašujejo v imenu javnosti. Del krivde pa je tudi na strani medijev, saj nekateri res pretiravajo s kritikami, politizacijo in senzacionalizmom.”

“Vlada je v času te zdravstvene, gospodarske in varnostne krize ubrala precej negativen pristop, nimam občutka, da bi medije in novinarje obravnavala kot partnerje,” pa ocenjuje dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Poudarja, da so mediji odigrali pomembno vlogo pri ozaveščanju ljudi in omejevanju škode, ki bi se lahko zgodila, številne televizijske in radijske postaje so spremenile in prilagodile svoje programe, nekateri mediji so odprli svoje spletne strani in zagotovili uporabnikom brezplačen dostop do vsebin.

“Vlada in politiki bi morali prepoznati, da je treba v krizi graditi skupaj z mediji in novinarji, čeprav imajo morda na drugih področjih kakšne stare zamere,” je še povedal dr. Milosavljević, ki je pri komuniciranju vlade pričakoval več konstruktivnosti in zavedanja, da gre za specifično situacijo.