Na svetu skoraj ni več kotička, kjer ne bi vedeli za novi koronavirus. Vsaj posamične primere okužbe so že zabeležili tudi na oddaljenih otočkih sredi oceana. Poklicali smo 10 posameznikov iz 9 različnih držav po svetu, ki so povedali, kako oni preživljajo te dni, kaj jih skrbi ali tolaži in kako je epidemija, če sploh, prizadela njih. Vabljeni z nami v Italijo, Škotsko, Ruando, Brazilijo, Severno Makedonijo, na Novo Zelandijo, Finsko, v Združene arabske emirate in Luksemburg!

Kako epidemijo in karanteno občutijo posamezniki po svetu?

Na svetu skoraj ni več kotička, kjer ne bi vedeli za novi koronavirus. Vsaj posamične primere okužbe so že zabeležili tudi na oddaljenih otočkih sredi oceana. Poklicali smo 10 posameznikov iz 9 različnih držav po svetu, ki so povedali, kako oni preživljajo te dni, kaj jih skrbi ali tolaži, in kako je epidemija, če sploh, prizadela njih.

Roberto iz Firenc se je v karanteni naučil uživati v majhnih stvareh, njegov sonarodnjak Francesco iz Kalabrije pa prosti čas izkoristi za obrezovanje oljk in sajenje sadnega drevja. Kevin iz Ruande telovadi in se uči španski jezik, Carl z Nove Zelandije in Indijec Zakir, ki živi v Dubaju, pa s svojimi kuharskimi sposobnostmi navdušujeta družinske člane. Linda s Finske pomaga pri Rdečem križu, Sayuri iz Brazilije pa skuša pomagati tistim, ki nimajo dovolj denarja niti za osnovno zaščitno opremo. Patricia, Brazilka, ki živi v Luksemburgu, že od začetka karantene ni videla moža, Ace iz Severne Makedonije pa poziva k aktivnemu preživljanju časa v karanteni. Pretresljiva pa je zgodba Victorie s Škotske, ki je zaradi epidemije ostala brez nove ledvice in nove trebušne slinavke, ki ju nujno potrebuje.

“Poleg tega moram jemati zdravila, ki zavirajo delovanje imunskega sistema in lastne obrambe moje telo nima. Zato me lahko ubije že najbolj blag virus in tako je zaščita pred koronavirusom še toliko bolj pomembna. Sem v 12-tedenski popolni samoizolaciji v svojem stanovanju, kar pa je precej težavno, saj sem popolnoma odvisna od pomoči drugih, prijateljev in tudi tujcev, ki mi prinesejo hrano, zdravila, higienske pripomočke …”

 

Andreja Čokl