Življenjske situacije, tudi nenavadne in birokratsko nesmiselne - ko se človek vpraša »kaj pa zdaj?«

V Avstriji, Italiji in na Hrvaškem se Cerkev o nadaljnjih ukrepih usklajuje z vlado

S tem prispevkom se za trenutek vračamo v obdobje pred prvomajskimi prazniki. Gre za dogodek, ki je ob omejitvah gibanja med občinami, ob aferi z maskami ter protesti ostal relativno neopažen.

V času, ko je vlada rahljanje ukrepov navezovala na vseslovensko raziskavo o razširjenosti koronavirusa med prebivalstvom, njeni rezultrati pa naj bi bili znani šele po prvomajskih praznikih, je Slovenska škofovska konferenca že napovedala odprtje cerkva za maše in druga bogoslužja. Je cerkev s tem, ko ni upoštevala priporočil vlade in epidemiološke stroke, ki sicer veljajo tudi za vse ostale državljane, organizacije in društva, ravnala samovoljno? Ali je s tem ogrozila javno zdravje svojih članov in posredno ostalih prebivalcev? Ali je vendar delovala regularno, sklicujoč se na dejstvo, da je avtonomna, ker sta država in cerkev ločeni? Bojan Leskovec in Peter Močnik sta se o teh vprašanjih pogovarjala z ustavnim pravnikom dr. Andražem Terškom, s prof. dr. Rajkom Pirnatom s Pravne fakultete v Ljubljani in z dr. Andrejem Nagličem, pravnikom pri Slovenski škofovski konferenci.

Vlada v dneh pred prvomajskimi prazniki ni z ničimer nakazovala, da bi lahko pričela s sproščanjem ukrepov. Svetovalna skupina vlade je celo priporočila podaljšanje protikoronskih ukrepov in omejitev, da ne bi med prazniki prišlo do množičnih druženj. In, kot so sami navedli, naj bi bila podlaga za sproščanje nekaterih ukrepov nacionalna raziskava o razširjenosti covida-19 in prekuženosti prebivalstva z novim koronavirusom, katere rezultate pa je bilo pričakovati po praznikih. Kot smo izvedeli včeraj, bodo rezultate raziskave predstavili danes.

Vseeno se je 28. aprila zgodil nenavaden in nepričakovan preobrat. Popoldne tega dne je namreč Slovenska škofovska konferenca, na presenečenje državljanov in vlade, torej brez posvetovanja z epidemiološko stroko, presenetila z napovedjo o odprtju cerkva za maše in druga bogoslužja, kljub temu, da so vsi odloki vlade o prepovedi gibanja in zbiranja še vedno veljali.

Ali je cerkev ob tem delovala regularno? Ji to vseeno dovoljuje avtonomija odločanja po načelu ločenosti cerkve od države? Mar se ne bi morali škofje o tem predhodno posvetovati z vlado, z ministrstvom za zdravje, z epidemiologi? Predvsem pa, ali je s tem ogrozila mnoge najbolj ranljive, ki pogosto obiskujejo cerkve?

Očitke o samovoljnem delovanju pri Slovenski škofovski konferenci zavračajo: “No, to je povsem napačna trditev – samovoljno. Saj veste, Slovenija ni konfesionalna, ni verska država. Torej, Republika Slovenija ne predpisuje, kaj je verska dejavnost, kaj je verski obred, še manj to regulira, se v to kakorkoli vtika. Ampak seveda je to povsem v svobodni domeni cerkva in drugih verskih skupnosti.”

Po besedah dr. Nagliča se Cerkev ob tem sklicuje na 41. člen slovenske ustave, ki govori o svobodi vesti in svobodi veroizpovedi, tudi na 16. člen slovenske ustave, ki, kot dodaja dr. Naglič, govori o tem, da v nobenem primeru, niti v izrednih razmerah niti v vojnem stanju, ni mogoče svobode veroizpovedi kakorkoli omejiti ali celo prepovedati. In konec koncev, kot še dodaja sogovornik, na ločitev cerkve od države 7. člena.

O avtonomnosti odločitev Rimokatoliške cerkve in o njeni vpetosti v pravni red Republike Slovenije prof. dr. Rajko Pirnat s Pravne fakultete v Ljubljani pojasnjuje, da je med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem podpisan poseben sporazum, ki jamči katoliški cerkvi uporabo in ravnanje v skladu z njenim pravom, vendar, kot določa, tudi v skladu s pravom Republike Slovenije:

“Oba pravna sistema sobivata in treba je poiskati usklajeno in razumno doseg obeh pravnih ureditev. Gotovo je glede vseh notranjih ureditev glede načina izvajanja konfesionalne dejavnosti Rimokatoliška cerkev svobodna in lahko sama ureja, kako jo bo izvajala. Je pa res, da pri tem pa ne sme poseči v bistvene ureditve prava države, kjer se izvaja, in v konkretnem primeru gre seveda za tiste dele prava, ki zagotavljajo javno zdravje.”

Na vprašanje, ali ni bila odločitev Cerkve v času, ko so vsi omejitveni ukrepi za vse državljane še veljali, prenagljena in nekoliko neodgovorna, glede na to, da niti šole še niso odprte, da prepoved še vedno velja za notranje prostore gostinskih lokalov in da cerkev obiskuje nemalo starejših, dr. Andrej Naglič, pravnik pri Slovenski škofovski konferenci odgovarja:

“Popolnoma zavračam to vašo trditev in se mi zdi naravnost smešna. Poglejte, tudi v tovarnah delavci delajo, tudi določene trgovine so odprte, kjer se zbira večje število ljudi. Moramo gledati na to tako: ali lahko zagotovimo javne zdravstvene ukrepe tudi v cerkvah? Mislim, da jih lahko. Cerkev ni nek cirkus. Dogodki, ki se odvijajo pri bogoslužju, so zelo umirjeni in tam se da red in varna distanca med ljudmi zagotoviti. Vsi ukrepi za varovanje javnega zdravja se dajo zagotoviti. In praksa kaže, ko pogledamo druge države, da so to že začele sproščati. Nemčija v določenih zveznih deželah, se napoveduje na Hrvaškem tako, tudi v Avstriji.”

Res se napovedujejo odprtja cerkva. A s pomembno razliko – to smo iz prve roke preverili pri naših dopisnikih, da odprtje povsod poteka načrtovano in v dogovoru z vlado.

V Nemčiji so vodilni predstavniki vernikov Merklovi in vladi predložili koncept, na katerega se je čakalo kar nekaj časa, kako bi začeli z verskimi obredi, brez tega ne bi prišlo do odprtja cerkva in drugih svetišč. Na Hrvaškem so se maše začele v soboto, toda zanje so hrvaški duhovniki dobili dovoljenje v vladnem štabu za civilno zaščito. V Avstriji bodo cerkve odprli 15. maja, prav tako v dogovoru z vlado. Tudi v Italiji sta se vlada in Italijanska škofovska konferenca po začetnih nesporazumih dogovorili, da bi lahko znova začeli z mašami v drugi polovici maja.

“Se pravi, danes, v tem trenutku, ko imamo tako poudarjeno človekovo pravico do svobode veroizpovedi, je to popolnoma nesorazmeren, prekomeren ukrep, da bi cerkve ostale zaprte, ker se da z vsemi predpisi na področju javnega zdravja, ki jih država predpisuje, zagotoviti to, da se epidemija v cerkvah ne bo širila,” je mnenja dr. Naglič.

Toda Cerkev se je za odprtje vseeno odločila brez predhodnega posvetovanja s stroko, brez dovoljenja epidemiologov, ki največ vedo o širjenju virusa. Dr. Nagliča smo povprašali, ali to nemara ne povečuje nevarnosti in možnosti za širjenje okužb:

“Morda me niste dobro poslušali. Država, vlada ni nikoli prepovedala verske dejavnosti. Ker je tudi ne more. Tega vlada ni nikoli prepovedala, ne more prepovedati, zato tudi sedaj ne more dovoliti verske dejavnosti. Ker na to področje enostavno ne sme in ne more posegati.”

Za mnenje o tem smo povprašali tudi ustavnega pravnika dr. Andraža Terška. Takole pravi:

“Vse tisto, kar državljanom in drugim ljudem v tej državi v tem trenutku in v prihodnje še ne bo dovoljeno, vse tisto ne more in ne sme biti dovoljeno cerkvi. Vseh tistih pravil, ki se jih moramo zaradi pandemije držati vsi ljudje, verujoči, drugače verujoči ali neverujoči, se jih mora držati tudi ta konkretna cerkev. In če se pri tem sklicuje na avtonomijo, je zame to izraz pravne ignorance in nespoštovanje veljavnega prava v državi in tudi malce posmehljivo do drugače verujočih in neverujočih. Upam, da je bila ta izjava izrečena samo kot neka neposrečenost. Če pa cerkev svojo umestitev v javni prostor razume dobesedno tako, da se lahko vede povsem drugače, kot je to sicer zaradi pandemičnega stanja zapovedano ljudem, potem sem pa nad tem globoko razočaran in kar malo zaskrbljen.”

Prof. dr. Rajko Pirnat:

“Treba je upoštevati, da mora biti po eni strani država zelo zadržana pri reguliranju vprašanj, ki imajo lahko svoj vpliv, svoj odsev na versko dejavnost, kot so recimo zlasti problemi javnega zdravja lahko. In na drugi strani se mora Cerkev in katerakoli verska skupnost zavedati svoje odgovornosti. Da vendarle deluje v državi, da seveda je tu eno posebno zavedanje te odgovornosti, da mora biti zelo zadržana pri poseganju tudi v politične odločitve.”

Pa je Slovenska škofovska odgovornost pripravljena prevzeti odgovornost, če se nova žarišča epidemije pojavijo v cerkvah, kjer so starejši lahko tudi življenjsko ogroženi? Pravnik pri SŠK, dr. Andrej Naglič:

“Jaz mislim, da vsi prevzemamo odgovornost, tudi vi prevzemate odgovornost za svoje delo kot novinar, tudi vlada za svoje delo, tudi zdravstveni strokovnjaki in podjetniki in tudi v Cerkvi prevzemamo to odgovornost in se bomo zavzeli za to, kot rečeno, da bodo ti javnozdravstveni predpisi striktno upoštevani. In mislimo, da bo to mogoče. In mislimo, da tudi je epidemiološka slika v Sloveniji ta trenutek takšna, da je odprtje cerkva mogoče.”

Poteza cerkve, kot kaže, ni bila usklajena z vlado. Vodja strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je namreč še isti dan dejala, da vlada in pristojna strokovna skupina še nista uskladili odgovora na potezo Slovenske škofovske konference. Stališča do ravnanja cerkve vlada še do danes kot kaže nima. Želeli smo namreč slišati tudi njihovo mnenje o potezi cerkve, a se na Uradu vlade za komuniciranje na naša pisma niso odzvali.

Vseeno pa to daje slutiti, zakaj se je vlada le nekaj ur po potezi Slovenske škofovske konference odločila za množično rahljanje ukrepov. Četudi pred tem prav nič ni kazalo na to. Še isti večer je namreč napovedala odprtje knjižnic, galerij in muzejev in omogočila opravljanje nekaterih storitev, le dan pozneje se je odločila za odpravo omejitev gibanja med občinami, v ponedeljek so se odprle terase lokalov.

In če ta domneva drži, potem velja, da se je vlada odpovedala smernicam epidemiološke stroke za zajezitev virusa in varnost državljanov, ker ni želela priti v konflikt s slovensko Rimokatoliško cerkvijo.

Bojan Leskovec, Peter Močnik