Pandemija novega koronavirusa je spremenila svet, spreminja tudi vedenje ljudi, njihov način življenja in njihove medsebojne odnose. Vse našteto pa je bilo vedno predmet preučevanja antropologov in etnologov. Zato ne čudi, da so ti tudi v obdobju epidemije in karantene zelo aktivni, opisujejo in dokumentirajo svet okoli sebe, razmišljajo v spletnih dnevnikih in blogih. Prav tako so k zbiranju gradiva, ki bo neke vrste dokument časa, ki ga zdaj živimo, povabile številne institucije, muzeji, društva … Andreja Čokl je zbrala nekaj primerov in povabil.
Antropološki dnevniki in zbiranje gradiva o času epidemije
Pandemija novega koronavirusa je spremenila svet, spreminja tudi vedenje ljudi, njihov način življenja in njihove medsebojne odnose. Vse našteto pa je bilo vedno predmet preučevanja antropologov in etnologov. Zato ne čudi, da so ti tudi v obdobju epidemije in karantene zelo aktivni, opisujejo in dokumentirajo svet okoli sebe, razmišljajo v spletnih dnevnikih in blogih. Prav tako so k zbiranju gradiva, ki bo neke vrste dokument časa, ki ga zdaj živimo, povabile številne institucije, muzeji, društva …
V zadnjih letih eden najbolj aktivnih in v javnosti prisotnih antropologov dr. Dan Podjed je kmalu spoznal, da je trenutno stanje tako, da zahteva opazovanje z udeležbo. In tega se je v svojem spletnem dnevniku »Antropologija med štirimi stenami«, ki ga objavlja na več družabnih omrežjih, lotil z veliko mero humorja.
“V tej grozni situaciji, ko ljudje umirajo, se vendarle dogaja tudi veliko zabavnega, spoznavamo se na nek nov način. Toliko memov in toliko šal, kot jih zdaj na spletu kroži na račun koronavirusa in toaletnega papirja, do zdaj še ni bilo. V tej kritični situaciji nas povezuje prav humor, pomaga nam se razbremeniti. Tudi temu je namenjeno moje pisanje: da razbremenim sebe in da se nasmejimo in tako razbremenijo tudi tisti, ki to berejo.”
Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Slovensko etnološko društvo sta na naslovu vsakdanjik.zrc-sazu.si vzpostavila spletni dnevnik, na katerem bi radi zbirali razmisleke o našem vsakdanjiku v času koronavirusa, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju. Podoben predlog je etnologom poslal dr. Naško Križnar, upokojeni vizualni antropolog in častni član SED, povod je bila njegova lastna izkušnja s tem nenavadnim obdobjem. In če sta omenjeni povabili namenjeni predvsem, ne pa izključno, strokovni javnosti, lahko pri zbiranju gradiva o obdobju epidemije in karantene sodelujete tudi vsi ostali. K zbiranju fotografij, video posnetkov in drugega gradiva je namreč povabilo tudi kar nekaj slovenskih muzejev. Med prvimi je bil Gorenjski muzej, ki je nad odzivom navdušen, pretekli teden sta javnost k sodelovanju povabila tudi Mestni muzej Ljubljana s »Koronaprojetkom« in Belokranjski muzej. Več v posnetku.
