#(samo)umiritev

“Za samoumiritev prostorska ali kaka druga omejitev ni omejitev”

Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, v prvi epizodi razloži, kaj sploh je umiritev in na kakšen način jo lahko dosežemo.

lotus-1205631_1920
foto: Devanth

Samoumiritev v času izolacije. Kako to naredimo? V epizodah, ki jih pripravlja psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar,  skupaj s sodelavci z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, se bomo naučili tehnik in strategij sproščanja in umiritve.

Kaj sploh je umiritev: kako jo lahko razumemo in predvsem, kako jo lahko dosežemo? Vsak od nas ima sposobnost, da se s svojo pozornostjo in namero usmeri v to, da bi se pomiril. Ko sem napet in tesnoben, ko imam pred sabo nalogo, za katero se bojim, da ji ne bom kos, ko me je česarkoli strah in morda zaradi tega ne morem zaspati, postane to zelo pomembno. Pravzaprav edino pomembno in prva naloga.

Ravno, ko nas napadeta strah in tesnoba, pa se je včasih težko prepričati, da bi ostali mirni.  Delno pri tem pomagajo miselne, kognitivne strategije ustavitve skrbi, njihovega preokvirjanja ter preusmeritve pozornosti. “Prepričati” pa je potrebno tudi čustva in telo, da se ne odzivajo premočno.

Poleg od zgoraj navzdol- od misli preko čustev do telesa- lahko delujemo tudi od spodaj navzgor – od telesa in čustev do misli. Namreč, ko je naše telo prestrašeno, ne moremo imeti neprestrašenih misli. Kar porajajo se in vznikajo iz vseh kotov naše duše ter se med seboj tudi prepletajo in ojačujejo. Ravno zato je dobro v obvladovanju nemira, torej, da bi dosegli umiritev, nastaviti oba kraka klešč miselnega, ki prijema od zgoraj navzdol, in čustveno-telesnega, ki prijema od spodaj navzdol.

Več pa v prispevku, v katerem boste slišali tudi praktične napotke, kako izvesti vajo “ustavitve s pozornostjo na dihanje”.