24. marca obeležujemo rojstvo fizika Jožefa Štefana - edinega Slovenca po katerem se imenuje fizikalni zakon.
Danes mineva 185 let od rojstva Jožefa Stefana
Svoje prve pesmi je Jožef Stefan kot gimnazijec objavljal v glasilu, ki ga je s prijatelji izdajal v okviru literarnega krožka. “Mi daje slutiti, da se je v tistem času, ko se je dogajala pomlad narodov – takrat je bil tudi France Prešeren verjetno že kar precej znan –, tudi na ta način želel vključiti v družbeno življenje in po svojih močeh prispevati,” razmišlja prof. dr. Primož Ziherl s Fakultete za matematiko in fiziko.
Stefan je avtor edinega fizikalnega zakona, ki se imenuje po Slovencu. Z njim je določil temperaturo površine Sonca; izračunal je vrednost okoli 5.700 kelvinov, kar je zelo blizu vrednosti, ki jo poznamo danes. Ta zakon je tlakoval pot do kvantne mehanike, dodaja Ziherl. Sicer pa se po njem imenuje tudi ledenik.
“Sumim, da je mogoče v zvezi s Stefanovim problemom. Stefanov problem je problem prevajanja toplote skozi eno plast, ki se s časom spreminja. Recimo tipično bi bil to led na vodi. Se pravi, kako hitro, s kakšno hitrostjo se debeli led.”
Po njem se imenuje tudi največja javna raziskovalna ustanova pri nas: Institut Jožef Stefan, kjer je trenutno zaposlenih več kot 1000 ljudi, od tega približno 500 doktorjev znanosti, 300 doktorantov, približno 200 pa je zaposlenih v podpornih službah. Imajo 28 raziskovalni centrov oz. odsekov, vsaj 80 odstotkov vseh njihovih dejavnosti je povezanih z mednarodnimi sodelovanji – samo s Francijo imajo 220 skupnih projektov, z Nemčijo približno 200, z Japonsko več kot 130 projektov itn., pripoveduje direktor Instituta Jadran Lenarčič:
“Imamo tudi recimo dva skupna laboratorija – s francoskim in nemškim inštitutom. Ta mednarodna vpetost je za nas izredno pomembna in tudi vsak mlajši raziskovalec, ki pride k nam, mora vsaj za eno leto v tujino, če želi pridobiti pogoj zato, da bo nekoč ostal na inštitutu.”
