S staranjem prebivalstva se vse bolj odpirajo vprašanja bivanja v tretjem življenjskem obdobju. Zelo navezani na svoj dom nekateri še vedno s predsodki razmišljajo o domovih za starejše, po drugi strani je v domovih velika prostorska stiska. Zato je nujno razmišljati o alternativnih oblikah bivanja starejših in prav o tem govorimo v tokratni oddaji z Mašo Hawlina iz Zadrugatorja in dr. Boštjanom Kerblerjem z Urbanističnega inštituta.
Slovenci smo zelo navezani na svoj dom
S staranjem prebivalstva se vse bolj odpirajo vprašanja bivanja v tretjem življenjskem obdobju. Zelo navezani na svoj dom nekateri še vedno s predsodki razmišljajo o domovih za starejše, po drugi strani je v domovih velika prostorska stiska. Zato je nujno razmišljati o alternativnih oblikah bivanja starejših in prav o tem govorimo v tokratni oddaji z Mašo Hawlina iz zadruge Zadrugator in dr. Boštjanom Kerblerjem z Urbanističnega inštituta.
Največkrat si starejši kar najdlje želijo ostati doma, vsaj v naši kulturi je tako. Tisti, ki si to lahko privoščijo, se odločijo za oskrbovano stanovanje, nekateri gredo potem res v dom starejših, velikokrat pa se skrb prenese na potomce. – Maša Hawlina
V domovih za starejše lahko poskrbimo le za 5% starejše populacije. Ne poznamo pa nekega “mehkega” prehoda iz lastnega stanovanja v dom starejših, kot so v tujini zadruge, stanovanjske skupnosti in podobno.
V Sloveniji je tudi visok odstotek lastniških nepremičnin, po vojni so ljudje gradili in zato dom vidijo kot življenjski dosežek. Okolje nam predstavlja neko zbirko spominov in zato si želimo čimdlje ostati doma. Po eni strani nam to prinaša dobro počutje, zadovoljstvo, prinaša pa tudi nekatera tveganja. Navezanost je lahko dvorezen meč. – dr. Boštjan Kerbler
