Strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa so popolnoma spremenili tudi življenje v domovih za starejše. Med stanovalci Koroškega doma starostnikov k sreči ni okužb s koronavirusom in vsi se trudijo, da bi tako tudi ostalo. So se pa domislili, kako omiliti vsakdanje stiske, zdaj ko druženje ni zaželeno. Metka Pirc je v Slovenj Gradcu preverila, kako so se znašli v med izolacijo, in ugotovila, da se imajo kljub temu lepo.
V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu so se v tem času še bolj povezali
Strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa so povsem spremenili tudi življenje v domovih za starejše. Med stanovalci Koroškega doma starostnikov k sreči niso zabeležili okužb s koronavirusom in vsi se trudijo, da bi tako tudi ostalo. So se pa domislili, kako omiliti vsakdanje stiske, zdaj, ko druženje ni zaželeno. Metka Pirc je preverila, kako so se znašli v času izolacije in ugotovila, da se imajo kljub temu lepo.
Šlo je za virtualen obisk. Osrednji prostor in jedilnica v teh dneh samevata, stanovalci so v svojih sobah, tam tudi jedo. Orgnaizacijo dela v Domu so morali popolnima prilagoditi. V tem Domu izvajajo program Ključna oseba – vsak zaposleni pomeni ključno osebo za dva stanovalca, z njim preživi del svojega časa.
Gospa LJUDMILA URBANCL: Pravzaprav mi dan kar hitro mine. Moja ključna oseba je Sandra Povše. Berem, pišem na računalnik, telovadim, govorim po telefonu, zaigram pa tudi na sintesajzer, ki ga imam v sobi. Prav tukaj, v Domu, sem se namreč naučila igrati klavir, in to pri mojih letih! Veste, ne smemo biti črnogledi. Če želim imeti družbo, pa se pogledam v ogledalo.”
Gospa Sandra Povše doda, da so se v tem času še bolj povezali in da se je zdaj projekt ključne osebe še posebej izkazal kot primer dobre prakse. Zdaj še bolj potrebujejo drug drugega.
Gospa JOŽICA PLAZNIK: Moja ključna oseba je Romana Lenart, povezuje pa naju slaba razvada – sem in tja si privoščiva cigareto. sama kadim že tako dolgo, da bi bilo res čudno, če bi nehala.
Gospa Romana pa pohvali Jožico, da ji pomaga pri delu, pri zlaganju nogavic. “Kar bo, pa bo,” pravita obe.
Gospa MAJA GREGORIČ: V izolacijo smo šli postopoma. Meni osebno ni težko ali dolgčas, tako pač mora biti. Morda že malo pogrešam dejavnosti, ampak vsak mora najti nekaj, s čemer si krajša čas, glede na to, da smo omejeni res le na svojo sobo. Rešujem sudoku, barvam, ukvarjam se s francoščino in ker sem bila učiteljica matematike, prek računalnika pomagam vnukinji moje prijateljice. Imam krasno ključno osebo, Janjo Mrzel, s katero sem se res ujela, zelo mi pomaga, sicer pa moram povedati, da so tu vsi izjemni!
Vodja poslovne enote Marjana Kamnik razloži, da so delo maksimalno prilagodili, da skušajo ponuditi čimveč individulanega dela. V tem času se res trudijo biti na voljo stanovalcem.
Imam krasne sodelavce, ki jih lahko samo pohvalim!
