Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Gneča na plesišču je skozi vso zgodovino zaposlovala teološke mislece in pridigarje, saj je ples med drugim medij zbliževanja teles, pri čemer je bila ženski nadeta dediščina svetopisemskega izročila Eve.

V danih okoliščinah seveda ni nikakršnih družbenih in družabnih aktivnosti. Zato seveda tudi plesa ni. Toda ali smo kdaj pomislili, zakaj je na plesišču – v normalnih okoliščinah seveda – skoraj vedno gneča? Naivno vprašanje je sprožilo kompleksen razmislek in razpravo v obsežni disertaciji dr. Tomaža Simetingerja.

»Ples kot pojav, sam po sebi v času in prostoru ne pušča nobenih sledi, saj, kot pravi Helene Thomas (2003) izginja v točki svojega nastanka,« je ena od začetnih Simetingerjevih misli, ki v nadaljevanju sproži historično-antropološko analizo plesne kulture na primeru južne Koroške in osvetli vlogo antičnih besedil cerkvenih očetov ter zgodovinska dejstva o vprašanju moralno-teološkega odnosa Rimskokatoliške cerkve do plesa. Dalje osvetli vlogo plesišč kot točko združevanja ljudi in se osredotoči na vprašanje nadzora, pravnega urejanja ter vzpostavitve nekaterih modnih smernic na področju plesa, ki so (s pojavom tanga na primer) že mnogo pred pojavom globalizacije zabrisale meje med lokalnim in globalnim.

Disertacija prinaša natančen in kritičen pogled na historično sosledje raziskav plesne kulture v Evropi in pri nas, predvsem na danes le še v obrisih poznan Prvi rej Ziljske doline ter z natančno analizo svetopisemskega odnosa do plesa privede do kompleksnih, a logičnih povezav med antičnim kultom Dioniza, pa svetopisemskimi besedili, ki opisujejo ples Salome pred kraljem Herodom ter pojav Pehtre babe v slovstveni folklori.

Kot trdi dr. Simetinger, je gneča na plesišču skozi vso zgodovino zaposlovala teološke mislece in pridigarje, saj je ples med drugim medij zbliževanja teles, pri čemer je bila ženski nadeta dediščina Eve, greha in so jo tako vpeli v simbolno triado ples – ženska – hudič.

Ob vsem tem se seveda pojavlja vprašanje, kakšno ostalino bo zapustila trenutna situacija. A to bo seveda pokazal čas. O le na videz preprosti in vsakdanji gneči na plesišču ter njenih daljnosežnih vzvodih in posledicah je v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi spregovoril dr. Tomaž Simetinger. Njegove misli pa so ilustrirane z bogatim historičnim glasbenim izborom, z glasbenimi okruški, ki se skozi čas stalno preobražajo in so tako pripotovali do današnjih dni.

Simona Moličnik