Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Zvonovi imajo različno sporočilno moč, največkrat pa vabijo ljudi. Včasih so ob naravnih nesrečah bili plat zvona. Zdaj zvonovi pojejo, a njih zven ostaja osamljen.
Pred letom dni, ko je požar zajel pariško katedralo Naša gospa, smo se spraševali, kolikšna je še sporočilna moč zvonov? Ali v hrupu vsakdana glasove zvonov sploh še slišimo? In vemo, da v ljudski govorici zvonovi pojejo. Leto pozneje, zvonovi donijo po geografskih prostorih, a njih zven ostaja osamljen …
Pesmi, ritmizirana besedila in govorne reke o sporočilnosti zvonov v ljudski tradiciji so zbrale in na svojevrsten način izvedle članice ženske vokalne skupine Ragle iz Trebnjega. Pritrkovalsko vzdušje so z njimi ustvarjali Pritrkovalci iz Račne. Besedilo Cirila Kosmača je interpretiral Renato Horvat. Bilo je to lani, v postnem času, v Samostanu Mekinje.
“Tisti pomladni dan je bil lep, svetel in zveneč, kakor iz čistega srebra ulit.” (Ciril Kosmač: Pomladni dan)
Ragle se že triindvajset let izražajo z ljudskimi pesmimi. Nadaljujejo kulturno dediščino svoje družine, ki od nekdaj goji strast do zbiranja in ohranjanja pesemskega izročila svojega okolja. So medij, skozi katerega potujejo izročene pesmi preteklosti v današnji čas. Ne dodajajo ničesar drugega kot iskren izraz spoštovanja. Pritrkovalci iz Račne pa na zvonovih, ki so uliti za pritrkovanje zunaj zvonika, izvajajo glasbo zvonov in ustvarjajo praznično, slovesno vzdušje. Ni se še zgodilo, da bi njihovi zvonovi tako samevali kot zdaj.
Prisluhnite posnetku koncerta.
