#(samo)umiritev

Za svojo pomiritev lahko marsikaj naredimo sami

Pri zavesti, da se to res da, nam lahko pomaga tudi vaja ljubeče naklonjenosti

wheat-865098_1920
foto: picjumbo_com

Najpomembnejše izhodišče za pot pomiritve je zavest o tem, da lahko sami nekaj naredimo za to. Da se da. Mnogokrat pa to zasenčijo strah in negativna čustvena stanja, tudi v obdobju, ki smo mu priča, pripoveduje psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar.  V epizodi nam predstavi “vaje ljubeče naklonjenosti” ki razvija oziroma ustvarja pogoje za gojenje bazičnega vzgiba k dobrem, kar pomaga pri zmanjšanju strahov in notranje razrvanosti.

Ta točka verjetja v možnost spremembe lastnega duševnega stanja – ko je to neprijetno, pri prijetnih se tega itak ne sprašujemo, ker si jih ne želimo spreminjati – je pogosto skrita. Skrita za strahovi, da smo nepreklicno ujeti v situacijo, da nam ne bo uspelo, kar se povezuje s slabo samopodobo, da smo preveč izčrpani in že tako brez energije. Pri tem pa ne vidimo, da nam negativno čustveno stanje samo in odlašanje jemljeta največ energije. 

Tudi v časih, ki smo jim priča, nas lahko hitro preplavijo negativna čustva in povsem zasenčijo vse ostalo.

Bežanje in izogibanje negativnim čustvom je zelo, zelo močno. Tako se bojimo vsega neprijetnega, da bežimo še predno sploh vidimo, od česa bežimo. Bežimo in se tako bojimo ponovitve, da naredimo vse, da bi do nje ne prišlo.  Večerna bilanca misli, če bi jo naredili in če smo pozorni, je polna skrbi, strahov in negativnih scenarijev, ki izhajajo iz bežanja pred negativnimi čustvenimi stanji. Pozitivne vsebine se čisto izgubijo med njimi. Zaradi vsega omenjenega, je zelo pomembno, da si prizadevamo za nevtraliziranje negativnih čustvenih stanj, ki jih poganja globok strah pred neprijetnim. Ne samo ustavljanje in preusmerjanje pozornosti stran od tega strahu, ampak vnašanje drugačnih vsebin.