Aktualno

“Nepredvidljivo sproža temeljne družbene spremembe”

Gianluca Bocchi, italijanski filozof in zgodovinar idej

maxresdefault
foto: osebni arhiv

In kaj bo prišlo potem – po koncu koronavirusne krize? Kakšne posledice bo imela ne samo na gospodarstvo, ampak tudi na družbo – na naše pojmovanje samih sebe? Za ta vprašanja je še zgodaj, pa vendar: postavlja si jih že marsikdo, zlasti najmanj humanistični misleci. Eden od njih je italijanski filozof in zgodovinar idej Gianluca Bocchi, ki aktualno krizo vidi tudi kot priložnost. Z njim se je pogovarjal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.

 

Italijanski filozof Gianluca Bocchi se je rodil v Milanu. V preteklosti je poučeval na univerzi v Ženevi, raziskovalno pa se je ukvarjal zlasti s filozofijo kompleksnih sistemov. Bil je sopobudnik italijanske veje epistemologije kompleksnosti, širša javnost pa ga pozna predvsem jot filozofa znanosti in zgodovine. Zadnja leta predava na Univerzi v Bergamu, z družino pa živi v Rimu.

Profesor Bocchi se v teh dneh ukvarja zlasti z vprašanjem vloge »nepredvidljivega« v zgodovini človeštva. Nepredvidljivo namreč od nekdaj sproža temeljne družbene spremembe: vzemimo sarajevski atentat leta ’14, ali pa padec Berlinskega zidu.

 

“Vzemimo svetovno zdravstvo. To se je zelo dobro zavedalo, da bo do novih pandemij prihajalo še naprej – čeprav ni bilo mogoče napovedati, kdaj, kje in kako. Najmanj, kar vemo o bakterijah in o virusih, ki jih povzročajo, je, da so v evolucijskem smislu mnogo hitrejši od nas. Mnogo hitreje ustvarjajo nove generacije, zato se tudi mnogo hitreje spreminjajo. Zato je očitno, da se bodo zmerom znova ponavljale nove bolezni – posledično pa moramo tudi mi nenehno ostati pozorni nanje.

Veste, človeštvo še ni obvladalo narave. Človeštvo mora pozitivno sobivati z naravo. Narava ni ne dobra ne hudobna, ampak ima značilnosti, ki niso neposredno prilagojene razvoju človeštva.”