V sedanji fazi je mogoče iz vedenja o tem, kako hitro je naraščalo število okuženih in obolelih v preteklosti, zgolj projicirati kakšno bo število obolelih v prihodnosti. Pa tudi ta napoved ni natančna – saj ima virus dolg čas inkubacije, poleg tega je napoved odvisna tudi od tega kako striktno so ljudje upoštevali pravila. Doktor Aleš Fajmut, profesor fizike s fakultete za zdravstvene vede iz Maribora, kjer se ukvarja tudi z matematičnim modeliranjem in simulacijami v zdravstvu.
Kdaj bomo dosegli vrh epidemije? Ta trenutek smo še v fazi eksponentne rasti števila okužb. Napovedi so, zaradi vpliva velikega števila dejavnikov, zelo nehvaležne. Pogovor z dr. Alešem Fajmutom.
V sedanji fazi je mogoče iz vedenja o tem, kako hitro je naraščalo število okuženih in obolelih v preteklosti, zgolj projicirati kakšno bo število obolelih v prihodnosti. Pa tudi ta napoved ni natančna – saj ima virus dolg čas inkubacije, poleg tega je napoved odvisna tudi od tega kako striktno so ljudje upoštevali pravila. Doktor Aleš Fajmut, profesor fizike s Fakultete za naravoslovje in matematiko ter Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru, kjer se ukvarja tudi z matematičnim modeliranjem in simulacijami v zdravstvu:
“Če se bo ta ekponentna rast nadaljevala z enakim trendom kot do sedaj, potem za prihodnjih 14 dni bil lahko napovedali število okuženih okoli 2 tisoč, če bi se rast pohitrila bi bilo število okuženih še bistveno višje.”
Če zelo omejimo stike potem tudi upočasnimo širjenje, bo pa veliko kasnejši vrh števila okuženih. Če pa so pravila bolj ohlapna potem je prekuženost hitrejša, a pri tem tvegamo izjemno preobremenitev zdravstvenega sistema ter veliko število smrti. Zato se profesor Fajmut strinja s sprejetimi ukrepi – in koliko časa bi ti še morali veljati?
“Predavam na daljavo in sem svojim študentom napovedal, da se letos v živo ne bomo več videli.”
V mislih pa ni imel šolskega leta temveč celotno leto.
