Naše družbeno in družabno življenje se je v neverjetno kratkem času obrnilo na glavo. Ves svet se po odgovore obrača k znanosti v najširšem pomenu besede. Dr. Sašo Dolenc, fizik in filozof, že dve desetletji ureja in ustvarja spletni časopis Kvarkadabra, kjer na enostaven, zanimiv in zabaven način razlaga znanost in njene dosežke. Znanost ima osrednje mesto tudi v njegovih knjigah, piše za časopise, snema podcast in še bi lahko naštevali. Slovenska znanstvena fundacija mu je podelila naziv komunikator znanosti za leto 2019. V oddaji Intervju se bomo z njim pogovarjali o vlogi znanstvenic in znanstvenikov v trenutni situaciji, kako utegne pandemija spremeniti odnos družbe do znanosti pa tudi, kakšne razmisleke bo spodbudila v sami znanstveni skupnosti.
Dr. Sašo Dolenc, prejemnik naziva Komunikator znanosti 2019
Naše družbeno in družabno življenje se je v neverjetno kratkem času obrnilo na glavo. Cel svet se po odgovore obrača k znanosti v najširšem pomenu besede. Dr. Sašo Dolenc, fizik in filozof, že dve desetletji ureja in ustvarja spletni časopis Kvarkadabra, kjer na enostaven, zanimiv in zabaven način razlaga znanost in njene dosežke. Znanost ima osrednje mesto tudi v njegovih knjigah, piše za časopise, snema podcast in še bi lahko naštevali. Slovenska znanstvena fundacija mu je podelila naziv komunikator znanosti za leto 2019. V oddaji Intervju se bomo z njim pogovarjali o vlogi znanstvenic in znanstvenikov v trenutni situaciji, kako utegne pandemija spremeniti odnos družbe do znanosti pa tudi, kakšne razmisleke bo spodbudila v sami znanstveni skupnosti.
Javno življenje se je ustavilo, naše gibanje je omejeno, marsikdo je izgubil delo, službo, dohodek, prihodnost je negotova za vse. Poleg naše imunosti so tako na preizkušnji zdravstveni sistem, šolski sistem, politični in ekonomski sistem oziroma družba, kultura, vrednote, morala. Javnost se v teh novih življenjskih okoliščinah ozira k znanosti bolj kot kadarkoli prej.
“Demokracija je sistem, kjer je to, da so ljudje izobraženi, še toliko bolj pomembno. Vsi skupaj sodelujemo pri tem, kakšno bo naše skupno življenje. Dobro je, da smo vsi čimboljše izobraženi, da lahko vidimo, kaj so dejanski problemi in kaj navidezni. Dobro je, da je na voljo čim več kakovostne literature, najbolje v prostem dostopu, da imajo ljudje možnost, da si ustvarijo svoje mnenje.”
Če se je prej pogosto v javnem diskurzu izpostavljajo problem znanosti kot vase zaprte in kot neuporabne, kot parazita na javnem denarju, ki pogosto ne da profitabilnih rezultatov, če kdaj, potem se je zdaj izkazalo, zakaj jo potrebujemo. Epidemiologija, imunologija in virologija so zagotovo v ospredju našega zanimanja, potem pa so tu še psihologija in sociologija, pa pedagogika, ne pozabimo, veliko staršev je v celoti prevzelo vlogo učiteljic in učiteljev, ne nazadnje antropologija, kulturologija, filozofija – vsi novi pojavi zahtevajo razlago, tudi denimo kupovanje zalog wc papirja. Smo družba znanja, ki bo kos trenutnemu izzivu? Nam bo znanost pomagala postaviti ključna vprašanja, ki si jih moramo postaviti za naš obstoj, in dati prave odgovore?
