Slovenski turistični vodniki se soočajo s težavo nelojalne konkurence tujih nelicenciranih vodnikov in agencij
21. februarja leta 1985 je bila ustanovljena Svetovna zveza turističnih vodnikov (WFTGA), zato današnji dan velja za Mednarodni dan turističnih vodnikov. Štiri leta pozneje je bilo dogovorjeno, da se dan ustanovitve – t. j. 21. februar – določi za Svetovni dan turističnih vodnikov. V Sloveniji se je ta dan sicer omenjal, a organizirano in aktivno ga praznujejo od leta 2016: to je bilo prvo leto, ko je tudi Slovenija dobila svojega zastopnika v tej strokovni organizaciji, saj je Društvo regionalnih turističnih vodnikov Slovenije (Argos) postalo član WFTGA-ja.
Nosilna tema letošnjega Mednarodnega dneva turističnih vodnikov je trajnostni turizem. Predsednica Društva turističnih vodnikov Slovenije Mateja Kregar Gliha je mnenja, da je takšen dan nujno potreben iz več razlogov. Da opozorijo na sistemske težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, kot tudi zgolj zato, da predstavijo svoje delo domači in splošni javnosti.
Pred dvema letoma je bil sprejet nov Zakon o spodbujajnju razvoja turizma, ki je končal ugibanja o tem, ali deregulirati vodniški poklic ali ne. Mateja Kregar Gliha:
“Toda težave ostajajo, saj se zakon ne izvaja. Vedno več je namreč tujcev, ki so nekvalificirani in to delo pri nas opravljajo na črno, brez uradnih vodniških znanj in brez licence.”
Za nadzor je odgovoren tržni inšpektorat. Kljub povabilu na pogovor so nam posredovali le pisno izjavo, v kateri odgovarjajo, da so letos opravili sedem pregledov po središču prestolnice in da kršitev niso ugotovili. To sicer ne čudi, glede na to, da januar in februar sodita med mesece, ko Ljubljano obišče najmanj turistov. Lani čez vse leto je inšpektorat opravil le dva pregleda, predlani pet, leto pred tem pa zgolj štiri.
Ker nadzora torej skorajda ni, je prostora za nepravilnosti dovolj, nezadovoljstvo turističnih vodnikov pa razumljivo.
