Gilead od blizu ali življenje v tiraniji zločinske, puritanske teokracije
Kanadska pisateljica Margater Atwood, ki raziskuje dediščino mitov in religij in obravnava politične, družbene teme, blizu ji je področje identitet, je najbolj zaslovela s kultnim in odmevnim romanom Deklina zgodba, ki je izšel že leta 1985. Po filmski in televizijski upodobitvi, se je nove zgodbe, v kateri tematizira stanje duha v gileadski diktaturi, lotila nedavno in presenetila. Bralci, ki so pričakovali razjasnitev usode depriviligirane in zasužnjene Odfrede, so ugotovili, da nov roman sicer motivno sledi prejšnjim zamislim o nečloveških razmerah v trdem in mračnem režimu, vendar glas prvoosebne pripovedovalke prevzamejo trije drugi: ženska, ki je podporni steber hierarhije patriarhalne teokracije in odraščajoči dekleti. Vse tri pa so žrtve, katerih spomenike bo okrivalo šele poznejše raziskovanje preteklosti. Roman Testamenti, ki je izšel 35 let po Deklini zgodbi, se začenja 15 let po Odfredinem odhodu s prizorišča, upor proti tiraniji pa se razrašča znotraj ekonomsko, podnebno, okoljsko in družbeno uničene totalitaristične republike in v sosednji državi, kamor s pomočjo aktivistov in vohunov poskuša zbežati čimveč žrtev sistema. Margaret Atwood ustvari nekakšno literarno različico arheologije spomina na ljudi, ki so brezimni okameneli v pozabi preteklih časov, najdbe, ki pričajo o njihovih dejanjih, pa jih znova obujajo v zgodovinskem spominu. V njem so spravljene tudi vse strahote brezpravnih družb, v katerih je človekova osebnost razvrednotena in obstoj upravičen zgolj z opravljanjem dolžnosti…Knjigo je prevedel Uroš Kalčič, urednica knjige, ki je izšla pri Založbi Mladinska knjiga pa je Darja Marinšek.
