V Pesmi v žepu se bosta tokrat prepletli plesna glasba izpred stoletja in sodobnost: skupina Manouche s tretjo ploščo nadaljuje z ustvarjanjem sproščenega plesnega vzdušja, ki ga je zastavila s ploščama Kje si lubi (2012) in Stisn se k men (2014). O novem albumu Kavalir nam bo spregovoril kitarist in vodja skupine Robert Pikl.
Tretje poglavje slovenskega electro swinga
V Pesmi v žepu se tokrat prepletata plesna glasba izpred stoletja in sodobnost: skupina Manouche s tretjo ploščo nadaljuje z ustvarjanjem sproščenega plesnega vzdušja, ki ga je zastavila s ploščama Kje si lubi (2012) in Stisn se k men (2014). Novi album Kavalir nam predstavlja kitarist, pevec in vodja skupine Robert Pikl.
Robert Pikl se je z Manouche pred skoraj desetletjem lotil lastnega avtorskega glasbenega projekta, ki ga danes poleg njega sooblikujejo še Petra Trobec (vokal, harmonika), Krešimir Tomec (bas, klaviature) in Luka Ipavec (trobenta). V njihovi glasbi zazvenijo različni vplivi:
»Še najmanj bi rekel, da smo mi – čeprav se nam reče Manouche – da smo mi nek strikten manouche jazz. Definitivno korenine izhajajo iz Francije … Jaz sem bil vedno navdušen nad francosko glasbo, ne čisto tradicionalno … Gre za mešanje stilov, čisto neobremenjeno, kar sem dejansko tudi jaz kot studijski glasbenik, ali pa na splošno glasbenik, kot kitarist se nikoli nisem profiliral samo v en stil. Kakšna kriza identitete se kdaj pa kdaj zgodi zaradi tega, ker moraš pač toliko in toliko stilov tudi seveda poznati ali pa reciva temu obvladati … Najbrž se je to tudi videlo potem v avtorskem projektu: da se bi zdaj samo en šablonski electro swing ustvarjal, to ta bend nikoli ni bil in tudi ne bo.«
Robert Pikl, pogovor za Pesem v žepu
Glasbeno podobo pesmi skupine Manouche dopolnjujejo besedila Roberta Pikla, ki se vrtijo predvsem okrog ljubezni:
»Kako lahko že od vekomaj samo opevamo ljubezen, pa še kar ni zmanjkalo besed? … Če sva čisto iskrena, obstajata dve temi v skladbah: ali se pritožuješ ali pa govoriš o ljubezni. Tako da mi, ko se pritožujemo, tudi to naredimo na tak cinično humoren način, kot je bil recimo komad Razprodaja …«
Robert Pikl, pogovor za Pesem v žepu
