Medtem ko epidemija novega koronavirusa še vedno zbuja resno zaskrbljenost po svetu, smo se posvetili tistemu delu zgodbe, ki je manj v ospredju, je pa pri nastanku in širjenju epidemij na splošno izrednega pomena. Namreč temu, kako in zakaj je do preskoka virusa na človeka pri tem najnovejšem primeru sploh prišlo. Najpogosteje se omenja tržnico divjih živali v kitajskem mestu Wuhan, kot daleč najverjetnejšega primarnega gostitelja koronavirusa pa netopirje. Kakšna je torej povezava med temi letečimi sesalci in virusnimi epidemijami?
Po sledeh koronavirusa, ki si je našel novega gostitelja - človeka
Netopirje pogosto označujemo za naravne rezervoarje številnih virusov. To pomeni, da uspešno sobivajo z njimi, ne da bi jim to pretirano škodovalo. Razlog se skriva v njihovi dolgotrajni evoluciji.
»S stališča evolucije sesalcev netopirji resnični izredno stari. Razvili so se pred 52 milijoni let. To pa pomeni tudi, da imajo dolg zgodovino sobivanja z virusi in prav zato lahko pri njih najdemo toliko različnih virusov. Vsi smo namreč neprestano v stiku z virusi in bakterijami. Dlje kot vrsta obstaja, več časa ima imunski sistem, da razvije mehanizme, ki nevtralizirajo potencialno škodljive učinke okužbe, « razlaga dr. Gudrun Wibbelt, veterinarka z Inštitutu za raziskave divjih živali v Leipzigu.
Netopirji so sorazmerno slabo poznani. Prav epidemija sarsa pred 18 leti je sprožila obsežne raziskave, ko se je pokazalo, da virus sarsa izvira iz netopirjev. Odkrili so ogromno prej nepoznanih korona virusov, toda to ne pomeni, da je vsak netopir gostitelj cele množice virusov, ampak pri različnih vrstah netopirjev najdemo različne viruse.
Stiki med različnimi vrstami virusom omogočajo, da srečajo nove potencialne gostitelje. Večinoma se novim pogojem ne bodo dobro prilagodili, toda spreminjajo se izredno hitro in prej ali slej se nek virus novemu okolju uspešno prilagodi. Ravnanja ljudi gredo pri tem virusom precej na roko.
»Tržnice z divjimi živalmi so za viruse idealno igrišče. Veliko različnih vrst divjih živali, ki se v naravnem okolju ne bi nikoli srečalo, je tesno skupaj na majhnem prostoru. Verjetnost, da se okužijo z virusom, katerega v divjini ne bi nikoli srečale, je zelo velika.«
Pri veliki večini znanih primerov je virus z netopirjev prešel na človeka šele ob pomoči vmesnega gostitelja, v katerem se je že nekoliko spremenil, kar je olajšalo preskok k človeku. Pri sarsu je bil vmesni gostitelj cibetovka, pri mersu kamela, pri aktualni epidemiji pa trenutno največ sledi kaže k izjemno ogroženemu luskavcu, ki na Kitajskem velja za poslastico, uporablja pa se tudi v kitajski tradicionalni medicini. Znane pa so tudi okužbe z drugimi tipi virusov, ki so doma pri netopirjih, kot denimo hendravirus v Avstraliji in nipah virus v Maleziji.
