Aktualno

Na papirju enakopravnost, realni pogoji pa so pogosto pristranski

Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti se v Sloveniji ne moremo hvaliti

laboratory-2815641_1920
foto: Pixabay

Kljub dolgoletnim prizadevanjem za enakopravnost je tudi na področju znanosti napredek v Sloveniji precej počasen. Številke sicer kažejo, da pri opravljenih doktoratih ni več občutnih razlik. V letu 2018 je bilo doktorandk 54 odstotkov, leto prej 49. Sliši se idealno. Toda če pogledamo posamezna področja podrobneje, se hitro pokaže, da je na naravoslovnih, še bolj pa na tehniških področjih deklet pravzaprav vse manj.

»Na doktorskem študiju računalništva in informatike sta ena ali dve dekleti, tudi profesorici sva le dve. Trend na tehniških področjih je povsod po Evropi podobno negativen. Pred 20 leti se je na računalništvo vpisala približno tretjina deklet, danes le še 10 odstotkov,« pravi dekanja ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko prof. dr. Mojca Ciglarič.

Spodbudne slike ne da niti pogled navzgor po hierarhični lestvici. Na vodilnih položajih v znanstveno raziskovalnih in pedagoških ustanovah je samo 17 odstotkov žensk. Razloge za to je potrebno iskati v sami družbi, poudarja sociologinja prof. dr. Milica Antić Gaber z ljubljanske Filozofske fakultete.

»Od žensk se še vedno v neprimerljivo večji meri kot od moških pričakuje, da bodo skrbele za družinske člane, zato je čas, ki ga ima znanstvenica, da se posveča zgolj sebi in svoji karieri zelo kratek.«

Znanstvene kariere se pač ne odvijajo v vakumu, ampak v družbi. Nezavedni stereotipi in pristranosti se lahko materializirajo tudi v na prvi pogled nevtralnih in objektivnih merilih, kot so razpisni pogoji za znanstvene projekte ali pogoji za napredovanje.

Če bi želela država resno izboljšati pogoje za ženske v znanosti, bi se morala posvetiti predvsem tem vidikom, se strinjata sogovornici, ki jima lahko prisluhnete v prispevku.