Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Gasilski red, Josip Kostanjevec, Milan Skrbinšek, Ljubka Šorli Bratuž

Gasilski red, ki so ga v Ljubljani izdali na današnji dan leta 1773, je narekoval nekatere gradbene predpise v zvezi s požarno varnostjo. Graditelji niso smeli več prekrivati streh s skodlami, uporabljati so morali le opeko. Odstraniti je bilo treba tudi vse lesene hodnike, pomole in lesene žlebove, tako, da bi bila varnost pred požari kar največja.

Naslednje leto je začela delovati posebna gradbena, gasilna in olepševalna komisija, ki je budno spremljala vse zidave v Ljubljani. Kdorkoli je hotel graditi, je moral komisiji predložiti načrte stavbe, gradbeno dovoljenje pa so izdali šele potem, ko je komisija zaslišala sosede. Če ti z zidavo niso soglašali, je oddala poročilo deželni vladi, ki je presodila, ali je zadeva zrela za sodišče ali ne. Komisija je lahko zahtevala tudi odstranitev vsega, kar je kvarilo podobo mesta: kramarske lope, stojnice po ulicah in podobno.

—–

Pripovednik  JOSIP  KOSTANJEVEC  je v Kopru končal učiteljišče in nato služboval na Primorskem ter v Litiji in Ljubljani. Kratke pripovedi, novele in povesti je v začetku prejšnjega stoletja objavljal v časnikih in revijah, izdal pa je tudi dva zvezka pripovedi z naslovom “Iz knjige življenja”. Tematsko je najpogosteje zajemal iz kmečkega in malomestno-trškega življenja, zlasti ga je zanimalo izobraženstvo. Zgledoval se je pri realistih, v marsičem pa je sledil naturalizmu,  predvsem  pri  izbiri snovi in  motivov.  Njegove  pripovedi  so fabulativno razgibane, vendar psihološko in problemsko nepoglobljene. Med opaznejšimi deli sta romana “Kotanjska elita” in “Gojko Knafelc”. Josip Kostanjevec se je rodil na današnji dan leta 1864 v Vipavi.

—–

Na današnji dan leta 1886 se je v Mariboru rodil gledališki igralec, režiser, pedagog in publicist MILAN SKRBINŠEK. Na Dunaju je najprej študiral tehniko in romanistiko, vendar ju ni dokončal, nato pa je obiskoval slovito Ottovo dramsko šolo. Kot igralec je začel nastopati na odru ljubljanskega deželnega gledališča. Od leta 1918 naprej je vodil tržaško gledališče in tam uprizoril vse Cankarjeve drame, nato celjsko gledališče, dramsko šolo mariborskega narodnega gledališča ter mariborsko in ljubljansko Dramo. Leta 1949 je dobil Prešernovo nagrado.

Milan Skrbinšek je bil v začetku prejšnjega stoletja ena najpomembnejših gledaliških osebnosti na Slovenskem. Oblikoval je približno 600 vlog in režiral približno 200 uprizoritev. Pri tem se je precej posvetil slovenski dramatiki, zlasti Cankarju ter nekaterim skandinavskim dramatikom. Bil je eden najplodovitejših gledaliških publicistov svoje dobe. Zavzemal se je za višjo umetniško raven gledaliških predstav in za uvajanje novih evropskih gledaliških tokov v slovensko gledališče.  Milan Skrbinšek je ustanovil tudi svojo gledališko šolo, v kateri je obetavne začetnike vzgajal v poklicne igralce, te pa v vrhunske profesionalce.

—–

Pesnico  LJUBKO   ŠORLI  BRATUŽ  so oblasti zaradi njenega kulturnega in narodnoobrambnega delovanja preganjale že pred drugo svetovno vojno, med vojno pa je bila zaprta, mučena in internirana. Po letu 1945 se je posvetila učiteljskemu poklicu in do upokojitve poučevala na Goriškem. Njena pesniška stalnica je bila narava, vendar v izrazito poosebljenem lirskem pomenu; bila ji je sredstvo za opisovanje osebnih, domovinskih in verskih doživetij. Kot slogovna nadaljevalka pesništva od Simona Gregorčiča in moderne naprej, je ohranjala preprost in jasen izraz ter pretanjeno metaforiko. Ljubka Šorli Bratuž se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Tolminu.

Pavle Jakopič