Na današnji dan

15. februar

Matija Gubec, Arnošt Brilej, Simon Sodja, Rudi Janhuba

DSC00231
foto: Jure K. Čokl / RadioPrvi

Vodja velikega upora hrvaških in slovenskih kmetov leta 1573 je bil MATIJA GUBEC. O njegovem življenju pred uporom je ohranjen le podatek, da je bil tlačan Ferenca Tahija na njegovem stubiškem posestvu v Hrvaškem Zágorju. Uporni kmetje so Gubca izbrali za svojega voditelja, ker so menili, da se med vsemi najbolj odlikuje z razumnostjo in pogumom. 9. februarja leta 1573 se je v okolici Stubiških Toplic začela odločilna bitka med kmeti in plemiško vojsko. Kakih 10.000 upornikov se je po štiriurnem boju vdalo fevdalni konjenici. Gubca so ujeli in prepeljali v Zagreb. Na predlog škofa in bana so voditelja kmečkega upora na današnji dan pred 447-imi leti v  opomin drugim  javno kronali z razžarjeno železno krono; to krono je menda predstavljala le razžarjena konjska podkev. Po mučenju so ga  razčetverili kot najhujšega razbojnika.

—–

Pravnik ARNOŠT BRILEJ je bil znan predvsem kot planinski organizator in pisec. Rodil se je na današnji dan leta 1891 na Vrhniki. Po  študiju v Pragi je do leta 1947 delal na ljubljanski mestni občini, sicer pa se je posvečal planinstvu v slovenskih in švicarskih Alpah ter goram v Črni gori, Bolgariji in Grčiji. V letih od 1932 do 1942 je bil tajnik Slovenskega planinskega društva ter v letih od 1941 do 51 glavni in odgovorni urednik Planinskega vestnika. Arnošt Brilej je leta 1950 napisal “Priročnik za planince in kratek vodnik po gorah Slovenije”. Delo je zanimivo zlasti zaradi 31-ih grebenskih zemljevidov in 70-ih risb planinskih postojank.

—–

Maistrov borec  SIMON  SODJA  se je rodil na današnji dan leta 1899 na Blejski Dobravi. Pri sedemnajstih letih je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko in bil na italijanski fronti tudi ranjen. Oktobra leta 1918 se je pridružil borcem za severno mejo in bil najprej v enoti, ki je branila karavanški železniški predor v Podrožci ter potem v Velikovcu in Pliberku – tam je bil tudi ranjen. Na Koroškem je ostal devet mesecev, dokler razmejitvena komisija ni končala dela. Po nekaj mesecih, ki jih je preživel doma, je moral še za devet mesecev v vojsko Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Kmalu po začetku druge svetovne vojne se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, leta 1943 pa je postal član krajevnega odbora Osvobodilne fronte. Po koncu vojne se je zaposlil v jeseniški železarni in delal v njej do upokojitve. Umrl je star 103 leta.

Zadnji izmed približno 3600 Maistrovih borcev za severno mejo in častni občan Jesenic Simon Sodja  je prejel številna odlikovanja, leta 1999 tudi najvišje državno odlikovanje »zlati častni znak svobode Republike Slovenije«. Z njim je predsednik države simbolično odlikoval Maistrove borce za domoljubna dejanja v bojih za severno mejo ob koncu prve svetovne vojne, ko so položili temelje slovenski državnosti.

­—–

Na današnji dan leta 1914 se je v Trstu rodil novinar in družbenopolitični delavec RUDI JANHUBA. V Ljubljani je študiral slavistiko, dokler ga oblasti leta 1935 zaradi njegovega levičarstva niso izgnale. Odpotoval je v Prago, tam študiral novinarstvo, leta 1937 pa se je z mednarodno brigado udeležil španske državljanske vojne. Takrat  so ga sprejeli tudi v Komunistično partijo Španije. Pozneje je iz francoske internacije pobegnil v Slovenijo in se pridružil partizanom. Bil je med organizatorji vstaje v Posavju. Po osvoboditvi je bil med začetniki slovenske diplomatske dejavnosti; med drugim je bil svetnik in odpravnik poslov v Rimu in generalni konzul v Trstu. Pozneje je bil Rudi Janhuba direktor Slovenskega poročevalca, v letih  od  1959 do 1961 pa glavni urednik Dela.