»Ali Miheličeva dela dopoldne?« Je takšna uporaba priimka brez imena zdravnice in hkrati podaljševanje z obrazilom –eva – torej “Miheličeva” - slovnični »kiks«? Kako je torej z uporabo priimka brez imena in podaljševanja z obrazili zaradi jasnosti, da gre za žensko, ter kakšna so načelna pravila uporabe oziroma sklanjanja priimkov predvsem ob ženskih, pa tudi moških imenih?
Priimek brez imena zaradi jasnosti, da gre za žensko, velikokrat podaljšujemo z obraziloma -ova ali -eva.
Prva dilema pri uporabi oziroma sklanjanju priimkov ob moških in ženskih imenih se pojavi pri priimkih, ki se končajo na -a. Pravopisna pravila dopuščajo dve paradigmi oziroma možnosti, pove Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
“Francu Kafki so podelili nagrado ali Francu Kafku. Pravilno je oboje, čeprav je res, da priimke pogosteje sklanjamo po ženski sklanjatvi.”
Spol priimka se vedno ravna po spolu osebe oziroma nosilca priimka, vendar hkrati velja, da ob ženskih poimenovanjih sklanjamo samo ime.
“Če bi se ženska pisala Noč, se ta priimek ob njenem imenu ne sklanja.”
Priimek brez imena njegove nosilke velikokrat že v imenovalniku zaradi jasnosti, da gre za žensko, podaljšujemo z obraziloma -eva ali -ova. Vendar je to neuradna oblika izražanja.
“Ko poroča nekdo o osebi ženskega spola, skorajda vedno mora uporabiti tudi ime.”
Vprašanje, “ali Miheličeva dela dopoldne,” je torej dopustno v neuradnem izražanju. V izogib neuradnosti takrat, ko se od nas pričakuje uradnost, se raje odločimo za uporabo tako naziva, imena in priimka. Če pa vztrajamo pri uporabi zgolj priimka in ne tudi imena, mu dodajmo vsaj naziv, torej “ali doktorica Mihelič oziroma doktorica Miheličeva dela dopoldne?”
