Ko izpusti toplogrednih plinov ne presegajo njihovih ponorov oziroma ko v ozračju preostanka toplogrednih plinov praktično ni več
Slovenija ima kot del Evropske unije do leta 2050 načrt izpeljati prehod v ogljično nevtralnost. A pot do tja je še dolga, politična nestabilnost pa k načrtom ne pripomore.
V zadnjem času pogosto poslušamo o tem, da se utegne svet, če ne bomo zmanjšali in slednjič povsem nevtralizirali toplogrednih plinov, segreti za tri, štiri ali več stopinj. A predstave o tem, kaj to sploh pomeni, še zmeraj nimamo. Kot opozarja astrofizik Tomaž Zwitter s fakultete za matematiko in fiziko, bi ohladitev podnebja za pet stopinj, denimo, pomenila, da bi bil Bohinj pokrit z debelim ledenikom. In tudi obraten trend ni prav nič bolj spodbuden:
“Ko nekateri desni politiki govoričijo, a ni tako hudo, saj je bilo že daj topleje, je odgovor preprost: nedvomno, vendar takrat na planetu ni bilo ljudi. Skupaj s številnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami smo življenjsko ogroženi. Ob našem neodgovornem ravnanju bo planet zagotovo preživel, ljudje pa verjetno ne.”
Slovenija je pot do ogljične nevtralnosti začrtala v nacionalnem podnebno-energetskem načrtu, ki naj bi ga še sprejela vlada, ki opravlja tekoče posle. Kakšna bo njegova usoda, sicer ni povsem jasno, a ekipa, ki ga je pripravila, za zdaj dela naprej. Dokument je trenutno do sredine meseca v javni razpravi, pripombe so številne, nekateri mu očitajo premajhno ambicioznost, iz gospodarstva, po drugi strani, prihajajo očitki, da se mu nalaga preveliko breme.
